Pot sprenevedanja in izmikanja ali mračni novi vek

23
471

Smo v oktobru, mesecu rožnega venca, s katerim bomo začeli to naše razmišljanje. V propagandnem stroju levičarskih strank in njihovih somišljenikov vztrajno ponavljajo, da je »znanost dokazala, da Boga ni«. Ta preprosti argument učinkuje še danes. Če še kdaj pomislimo na Tistega tam zgoraj, je to bolj za vsak slučaj ali pa s tem ustrežemo svojim dedkom in babicam.

Molitev rožnega venca

Rožni venec spada med molitve z enoličnim ritmom, preprosto shemo in ponavljanjem enih in istih sentenc. Podobno ponavljajočo strukturo imajo še nekatere druge molitve, na primer litanije in križev pot. Mnogi ljudje, zlasti mladi imajo danes proti takšnim molitvam odpor, četudi so verni in sicer pogosto zmolijo Očenaš in Zdravo Marijo. Res je med molitvijo rožnega venca težko ostati zbran, saj enakomeren ritem molitve mnoge hitro zaziblje v dremež.

Marsikdo je že pomislil, da bi to molitev naredili bolj dinamično, ji vdahnili duha izvirnosti in ustvarjalnosti. Da bi imela v sebi nekaj intelektualnega naboja. Kljub temu ostaja rožni venec že stoletja skoraj nespremenjen. Nespremenjene in skoraj iste ostajajo tudi druge molitve; enako preproste in enostavne, kot bi bile prirejene za otroke. Sodobnemu duhu bi bolj ustrezale dialoške molitve, ki bi bile nekakšna izmenjava mnenj z Bogom. Človeškemu ponosu ne ugaja ponižni slog prosjačenja in vdanosti, ki navidezno veje iz preprostih družinskih molitvenikov.

Cerkev ni le skupnost verujočih s škofi in papežem na čelu, tudi samo oblika Božjega kraljestva na Zemlji, temveč je tudi porok vere in pravega nauka. Cerkev je institucija, ki si je od svojega začetka do danes nabrala ogromno izkušenj, več kot katera koli druga skupnost ali institucija. V svoji dvatisočletni zgodovini je doživela številne odklone s svojimi škofi in papeži vred. Značilno je, da so propadli vsi poskusi, kako urediti razmere z visoko intelektualnega položaja z lastno in izvirno vizijo. Reševanja problemov, nesoglasij in različnih stališč v Cerkvi se moramo lotiti s ponižnostjo, vdanostjo in z zaupanjem. Tudi v stiski se zatečemo k našim otroško preprostim in ponižnim molitvam, ki so – takšne so cerkvene in človeške izkušnje – vedno uslišane.

Jezus je učencem izrekel pomenljivo opozorilo: »Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, ne pride vanj.« Ali imajo potemtakem zaostali in nepismeni prednost pri vstopu v nebesa? Morda se na koncu tako izide, a na začetku imamo vsi enake možnosti. Ljudje z visoko inteligenco in velikim umom so kot bogataši, ki se komaj prerinejo skozi šivankino uho. Umsko visoko razvit človek pogosto kaže podcenjevalen odnos do preprostih ljudi ter njihovih stališč in pogledov. Zdi se mu, da bi s svojo močjo lahko spreminjal svet. Ponižnost in preprostost, dve splošni človeški vrlini, sta mu v napoto. Zato strastno išče poti in načine, kako preseči ali odstraniti družbene norme ter božje zapovedi in prepovedi. Prepričan vase, z visoko inteligenco, energijo in močno voljo, se visoko dvigne in globoko pade.

Friedrich Nietzsche

Friedrich Nietzsche je bil izjemno nadarjen in široko izobražen mož. Obvladal in govoril je številne jezike, grščino, latinščino, hebrejščino in francoščino, študiral teologijo, filozofijo, klasično filologijo in se ukvarjal z glasbo. Njegova vizija je bil nadčlovek, ki bo osvobojen vsake morale in vseh vrednot in bo tako lahko dosegel stvari, ki jih človek v svojem okorelem svetu ne bi nikoli. Bog je namreč človeku nadel okove morale in vrednot, da bi zavrl njegove težnje k dvigu v nadčloveka. V ekstazi in fantaziji svoje filozofije si je ustvari virtualni svet, v katerem je ubil Boga in osvobodil človeštvo, sebe pa je pognal v psihiatrično bolnišnico.

Karl Marx

Drugi veliki mož 19. stoletja, ki je hotel doseči zvezde, je bil nekoliko starejši rojak Karl Marx. Spoznal je revščino delavcev, med njimi tudi otrok, ki so morali za slabo plačilo delati do 15 ur na dan. Del denarja, s katerim bi morali kapitalisti pošteno plačati svoje delavce, se je prelil v njihovo bogastvo. Marx si je zamislil družbeni red komunizma, ki bi ga uresničili z nasilno revolucijo, v katerem bi brez Boga vladali pravičnost in svoboda. Proti koncu življenja sta mu umrli žena in hčerka, kasnejši dogodki po svetu pa so pokazali povsem drugačno podobo, kot jo je pričakoval. V zahodnem svetu so se razmere delavstva hitro izboljševale, na vzhodu pa je izrojena pošast Marxovega komunizma pahnila delavstvo v globljo bedo, kot jo je kdaj koli trpelo pod kapitalizmom. Prvi stavek Komunističnega manifesta »Strah blodi po Evropi – strah komunizma«, se je uresničil in zajel skoraj tretjino sveta. Upehal se je šele po sedemdesetih letih.

Krištof Kolumb in Leonardo iz Vinče

Vznesenost, ki naj bi človeka ponesla daleč in visoko, se je začela že precej pred Marxom in Nietzschejem. Kolumbovo odkritje Amerike leta 1492 pomeni začetek novega veka; še bolj pa simbolizira novo obdobje umetnost Leonarda iz Vinče. Da bi izpopolnil upodabljanje človeškega telesa, je z raztelešanjem trupel študiral njihov notranji ustroj in delovanje organov. Kakšnih posebnih znanstvenih ali filozofskih zaključkov iz tega ni izpeljal, saj ni imel tega namena in tudi ni imel formalne izobrazbe. Pomeni pa njegovo delo preusmeritev pozornosti od Boga k človeku.

Preusmeritev pozornosti od Boga k človeku

Za prve prave znanstvenike te dobe štejemo Nikolaja Kopernika, Galilea Galileia, Isaaca Newtona in druge. Njihova odkritja, predvsem pa njihove raziskovalne metode z natančnim opazovanjem in uporabo matematike, so v znanost vnesle eksaktnost in preverjanje teorij z eksperimenti. Pomenila so zmagoslavje in navdušenje vseh tistih duhov, ki niso prenesli dominacije Cerkve. Zemlja ni bila več središče sveta, okoli katere bi se po Božji volji vse vrtelo. Postala je le eno od mnogih nebesnih teles v vesolju. Cerkvene dogme so se zamajale, s tem pa tudi vera v Boga. Saj ga sploh ni! Svet se uravnava sam in je sam sebi zadosten. Z znanostjo je mogoče vse pojasniti in ne potrebujemo teologije, ki ljudi samo zavaja in jih drži v zaostalosti. Ne zastavljamo si več vprašanj zakaj, temveč sprašujemo samo kako. Vprašanja zakaj postavljajo otroci, človeštvo pa je po mnenju filozofov tistega časa že preraslo otroško dobo in mora raziskovati zakone, po katerih se stvari dogajajo.

Navdušenje mnogih znanstvenikov in filozofov nad novim odkritjem, da Boga ni, je začelo počasi delovati tudi med manj izobraženimi ljudmi. V propagandnem stroju levičarskih strank in njihovih somišljenikov so vztrajno ponavljali frazo, da je »znanost dokazala, da Boga ni.« Ta preprosti argument učinkuje še danes. V mnogih dušah sicer ni povsem izbrisal Boga, je pa ljudi zapeljal v mlačnost. Če še kdaj pomislimo na Tistega tam zgoraj, je to bolj za vsak slučaj ali pa s tem ustrežemo svojim dedkom in babicam. Izobraženci odklanjajo Boga z vzvišeno brezbrižnostjo, saj naj bi znanost že zdavnaj povedala svoje. Tako so si ljudje na banalen način prihranili nekaj nedeljskih uric, ko jim ni treba k maši in zato raje malo dlje spijo, gredo na pohajkovanje po trgovinah ali se z avtomobilom peljejo na izlet. Navsezadnje so odgovornost za svojo nevero prevalili na nekoga drugega – na znanost.

»Znanstveni dokazi« za ateizem

V resnici je znanost pred vero pokleknila že pred več kot 100 leti. Za svoje trditve ni predložila niti enega dokaza. »Znanstveni dokazi« za ateizem so od začetka 20. stoletja padali eden za drugim, današnja znanstvena dognanja pa z osupljivo natančnostjo nizajo podatke o popolnosti vesolja, ki je izven vsake igre slučaja. Nima smisla navajati vseh neverjetnih skladnosti v fizikalnih pojavih vesolja. Vse je mogoče opisati v matematičnem jeziku[1]. Dodajmo, da se je vesolje od velikega poka pred trinajstimi milijardami let ves čas razvijalo po določenem načrtu in da v tem procesu ni prišlo niti do najmanjše napake. Vrh tega razvoja je človek. Z nobeno znanstveno vedo ni mogoče razložiti, zakaj je narava ubrala prav to pot popolne natančnosti brez odklonov. Tak potek je mogoč samo, če je v ozadju absolutna inteligenca. Najbolj razvpito geslo scientizma (znanstvenega svetovnega nazora), da Zemlja ni središče sveta, se je izkazalo za popolnoma napačno. V vesolju, kjer vladata relativnost časa in prostora, je središče vedno tam, kjer se nahajamo. Vesolje je za vsakega pravično ustvarjeno; vsak je vedno v njegovem središču. Odkritje teh zakonitosti je velik dosežek znanosti, vendar ob tem ni čutiti takega navdušenja kot ob začetku znanstvene dobe pred 200 leti, prej rahlo razočaranje in izmikanje. Svet je ostal še naprej brezbrižen in v sebi še naprej kuha svojo intelektualno vzvišenost, ki se otepa vsake transcendentalne pomisli v znanstvenih teorijah. V šolah in drugih vzgojnih institucijah je poskrbljeno, da otroci v svoji preprostosti ne bi postavljali neprijetnih vprašanj. Vstopili smo v mračni novi vek.

[1] V branje priporočam knjigo avtorja Gerharda Staguhna: »Skrivnosti vesolja«. Knjiga je pisana v poljudnem jeziku, izdana v založbi Učila leta 2002.

23 KOMENTARJI

  1. Upam, da v to skupino intelektualno vzvišenih nisem zaobjet tudi sam. Enako, da nisem označen kot del propagandnega stroja levičarskih strank in njihovih somišljenikov. Ne vem kje ponavljajo, da Boga ni, jaz nikakor ne govorim tega. Sploh pa se mi zdi to stvar osebnega prepričanja in, če nočem, mi ga niti ni potrebno javno izpovedovat. Sploh ne v kakšnih nizkotnih pogovorih. Imam pravico do svobode govora.

    Rad bi opozoril, da Ateizem v politiki hočeš nočeš ni omejen na levičarje, samo poglejte na primer SDS. Jože Pučnik je izpovedano bil Ateist kar je menda odločilno vplivalo na poraz na predsedniških volitvah proti Kučanu. Kolikor vem se večina strank (razen NSi) ne deklarira za izključno krščanske stranke. Verjetno namenoma saj se najbrž ne branijo volilnih glasov ljudi, ki imajo druga prepričanja.

    Rad bi komentiral avtorjevo poglavje o Ničeju, kjer ga na hitro daje v nič in hkrati manipulira z dejstvi. Namreč trdnih dokazov, zakaj je znorel in kasneje umrl, ni. Špekulacije, da je znorel zaradi svojega dela, obstajajo ampak se meni zdijo malo za lase privlečene in zelo priročne. Tudi njegova vizija je opisana malo preveč poenostavljeno in malo prirejeno. Kar tudi ni prvič. Do danes se že dobro ve kako je njegova sestra objavila njegovo zadnjo knjigo iz njegovih nedokončanih zapiskov; Kako je simpatizirala s Hitlerjem; Ve se kako je nacistična stranka priredila (zlorabila) Ničejevega superčloveka v svoji strankarski ideologiji; S čimer se Niče gotovo ne bi strinjal saj je v času svojega delovanja jasno nasprotoval antisemitizmu.

    No, na koncu, naj izpostavim še en preprost paradoks. Namreč, naključje ni nekaj kar matematika ne pozna.

    Upam še, da mi ne bo spet žal, da sem napisal komentar.

      • Sicer še nisem prebral nobene Ničejeve knjige in ga nisem poglobljeno študiral zato me prosim ne preveč držat za besedo. Niče je dokaj pogosto omenjana tema, zato sem se potrudil in uspel pogledat nekaj krajših dokumentarcev o njem in njegovi filozofiji Nihilizma:

        Niče je prišel do ugotovitve, da je Bog mrtev. Ne samo Boga, zanikal je tudi mnogo drugega. Nihilizem je zanikanje smisla, vrednot in poželenj. Že sam Niče je na Nihilizem gledal kot na bolezen. Kot je menil, se je Nihilizem začel že s prvim pesimizmom. Tako je kasneje govoril, da je Nihilizem prebolel in tudi dosegel samouresničitev, ter razložil kako samouresničitev doseči. Mislim, da je bila njegova osebna vizija doseči samouresničitev kot Nihilist. Učil pa je, kako si postaviti nemogoč cilj in ga potem v življenju doseči ter s tem postati nadčlovek. Njegov pojem nadčloveka je nasprotje pojma povprečnež. Kolikor vem nikoli ni govoril o nadnarodih. Nacisti so njegovega nadčloveka posameznika spremenili v nadnarod.

      • Tudi sama sem nekaj izbrskala. Kot razumem, gre za njegovo vizijo o takoimenovanem “nadčloveku”, ki to postane če razvije vse svoje zmožnosti.

      • Je pa vprašljiva njegova “volja do moči” in predvidevam da še marsikaj drugega.
        Niti se ne čutim pristojno razpravljat, ker nisem primerno izobražena.

      • Tudi meni se zdi njegova filozofija dokaj zahtevna. Sicer je zanimiva. Za nek skrajen Nihilizem bi bil mogoče še dojemljiv v puberteti ali pozni puberteti potem pa ne več.

      • Nitzsche je bil in je pogosto razumljen drugače, kot je bilo morda mišljeno z njegove strani.

        Mogoče ga naslednja njegova citata postavita v drugo luč:

        “Človek je nekaj, kar je treba preseči. Kaj ste storili, da bi ga presegli?” (Tako je govoril Zaratustra).

        Ali Evangelij ne govori isto, ko na različne načine navaja, kako ga preseči, kako preseči svojo nižjo naravo?

        “Spoznaj samega sebe, v tem je vsa znanost.” (Jutranja zarja).

        Spoznavanje samega sebe je pot, ki vodi do preseganja sebe, do preseganja svoje pokvarjene nižje narave.

        Njegov nihilizem se nanaša predvsem na tisto, kar je v Evangeliju označeno kot svetno. Tudi na takšno razumevanju Boga.

  2. Saj tisti ki vedo da Bog je, jim niti ni do tega da bi to dokazovali.
    Dokazujejo bolj tisti, ki pravijo da ga ni.
    Res pa je da prevladujejo ti slednji.

  3. Nekateri so prepričani, da je v KC prava religija. Drugi so prepričani, da je KC že zdavnaj zgubila stik z Nevidno notranjo in vseprisotno Kristusovo cerkvijo, ki je bit krščanske religije, in zatorej ni več prava religija. Vse religiozne skupnosti so v glavnem prepričane, da je njihova religija prava.

    Kako vemo, ali je naša religija prava? Gotovo ne po tem, kako zavzeto verjamemo tej ali oni dogmi, temveč po rezultatih naše duhovne poti. Če smo se (skladno z Evangelijem) znebili nižjih čustev ter nepotrebnih in nečistih misli in smo torej kot majhen nedolžen otrok, in če se je zato naša zavest razširila prek dimenzij tega sveta, kar omogoča komunikacijo z Bogom, potem je naša religija prava. Če naša pot ne vodi v to smer, naša religija ni prava ali pa mi nismo pravi, tj. zreli za resnično religiozno pot.

    Ponavljajoče se sentence so oblika meditacije, ki naj bi nekoliko umirile našo notranjost. Vendar za resnične notranje spremembe je potrebno veliko več.

  4. 1. Bog je nadnaraven/transcendenten. Če presega materialen svet, ker bog ni del materije, narave, ampak transcendce/nadnarave, ga ne moreš dokazati z materialnimi dokazi. Da nekaj neobstaja ni treba dokazovati. Tisti, ki trdi, da določena stvar obstaja mora dokazati, da ta res obstaja. Ampak kot rečeno krščanski Bog ali naši domači predkrščanski slovanski bogovi so nadnaravni, zato z materialnimi dokazi se ne da dokazati njihov obstoj. Bog obstaja kot del nadnarave, ne pa narave, materialnega sveta. Če nekdo ne verjame v krščanskega Boga je enako kot če ne verjame v slovanske bogove. Če osebje katoliške Cerkve bogove naših slovanskih prednikov preprosto odpravi kot poganske/krive, zakaj ne bi nekateri katoliškega Boga enako odpravili kot krivega.

    2. Trditi, da je svet popolen je enostranski pogled. Na svetu je veliko ljudi, ki trpijo revščino, lakoto, bolezni in druge tegobe. Tudi naši predniki so pred industrializacijo, ko so bili povečini kmetje, trpeli revščino, lakota je bila vsakdan Slovencev pred stoletji. Razvoj tehnologije, socialne države je tegobe olajšal. Kljub temu tudi danes lep del prebivalstva Slovenije trpi revščino.

    3. V Svetem pismu se omenja, da je Bog dal izbiro/svobodo človeku ali bo ostal neveden in živel v nebesih ali izbral pamet, bil izgnan iz nebes/pristal na zemlji. Eva je izbrala pamet, Bog je zato človeka kaznoval s trpljenjem, raznimi tegobami na zemlji. Ta napaka človeka se v Cerkvi imenuje izvirni greh. Kako trditi, da je človek popolen, višek narave, če je naredil napako ob svojih začetkih, delal napake in še vedno dela napake. Grehi, lumparije so del človekovega vsakdana, zato pogled, da je človek popolen, brez napake enostranski, antropocentričen. Svoboda, svobodna volja zahteva sprejemanje odločitev, ki so dobre, manj dobre, slabe, izjemno slabe. Komunizem, nacizem so bile izjemno slabe odločitve. Bog je dal človeku svobodo, tudi svobodo delanja neumnosti. V delanju neumnosti ni popolnosti, je pa del človeškosti.

    4. Danes, 27.10.2017 na Radio Prvi ob 20.00 Srednji vek – čas mraka ali čas luči? http://radioprvi.rtvslo.si/2017/10/kulturni-fokus-115/

    • “3. V Svetem pismu se omenja, da je Bog dal izbiro/svobodo človeku ali bo ostal neveden in živel v nebesih ali izbral pamet, bil izgnan iz nebes/pristal na zemlji. Eva je izbrala pamet, Bog je zato človeka kaznoval s trpljenjem, raznimi tegobami na zemlji.”

      ????
      Gospod Golob,
      ste te misli pobrali v Katoliški Cerkvi na Slovenskem? Sicer je to čisto možno, ampak do sedaj še nisem kakšnega duhovnika ali redovnika, ki bi trdil podobno.

      Če jemljemo Evo in kačo v rajo kot dogodek, kar sicer ni, potem lahko zaključimo, da je Eva naredila prvo intelektualno polomijo v zgodovini človeka. Namreč! Ko jo je kača prepričevala z besedami: ” … bi postala kakor Bog …(1 Mz 3, 5)”, bi jo morala zavrniti: “Spelji se kača! Pa jaz sem že kakor Bog!” Berimo … Naredimo človeka po svoji podobi, kot svojo podobnost… (1 Mz 1, 26)

      Ta zgodba je mit, ki naj vsem ljudem vseh časov in kultur pove, da mora človek, če hoče biti kakor Bog, to je odločati se za dobro in zavračati zlo, zapustiti raj in iti v svet, kjer gospoduje tudi Lucifer. In se med Luciferjem in Dobrim odločati za Dobro.

  5. Ko pa že verni dvomijo v pravovernost Cerkve, potem je res žalostno. Kaj naj na to šele porečejo ateisti?!
    Bolje bi se bilo ukvarjati z majhnostjo lastne vere, kot se z napuhom dvigovati nad Cerkev.
    Slovenijo je zapustila pamet in modrost že kar dolgo časa. Pa vendar je toliko teh, ki mislijo da vedo. Da vedo celo to, kaj je prava vera, in to mimo Cerkve.

  6. “V šolah in drugih vzgojnih institucijah je poskrbljeno, da otroci v svoji preprostosti ne bi postavljali neprijetnih vprašanj. Vstopili smo v mračni novi vek.”
    ================================

    Premica, poltrak in daljica

    https://si.openprof.com/wb/premica,_poltrak_in_daljica_v_ravnini

    POLTRAK (definicija):”Poltrak je ravna črta, ki je na eni strani neomejena, na drugi strani pa jo omejuje točka.”
    ============================

    Tako so nas učili v šoli, ampak …

    Definicija poltraka je logični nesmisel, ker_

    Če se podamo po poltraku na tisto “neomejeno” stran pridemo v neskončnost. Ko smo enkrat v neskončnosti in pogledamo nazaj vidimo neskončnost. Ko smo enkrat v neskončnosti se ne moremo več vrniti na začetek (v točko začetka poltraka), sicer ne bi bili v neskončnosti.

  7. zaostali in nepismeni prednost pri vstopu v nebesa?
    ===========
    Mislim, da je o tem Prešeren pisal v verzih “da bi uka žeja me ne speljala b’la goljfiva kača”.
    O tem kako znanost piči kot kača, če se z njo v navdušenju spozabimo. Saj veliko razlaga, a brez Boga bi razpadla in je sploh ne bi bilo. Znali bi poštevanko in črke. Veliko so dosegli antični grki, vendar je šele s krščanstvom, s sholastiki, prišla zlata doba znanosti in umetnosti.

  8. “V propagandnem stroju levičarskih strank in njihovih somišljenikov vztrajno ponavljajo, da je ‘znanost dokazala, da Boga ni’.”

    Čudovit prispevek.
    Pripomnil bi, da se žal tudi desni politiki včasih obnašajo, kot da Boga ni. Opredelitev SDS v zvezi z nevarovanjem življenja od spočetja do naravne smrti v evropskem parlamentu ne morem označiti drugače.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite