Pot do bele hiše, oziroma Evropa ne obstaja

Soočenje predsedniških kandidatov v ZDA 2012

Končano je še zadnje soočenje med Obamo in Romneyem, ki sem ga spremljal na javnem prenosu v kampusu na USC. Tokratna tema je bila zunanja politika. In čeprav so mnogi pričakovali, da bo Obama pometel z Romneyem, je debato dobil neprepričljivo. Soočenje se je v bistvu vrtelo okoli Severne Afrike, Bližnjega Vzhoda, Afganistana in Pakistana. V drugem planu je bila Kitajska, Rusija je bila omenjena enkrat ali dvakrat. Romney je omenil še Latinsko Ameriko, v upanju, da odvzame nekaj latino glasov. In to je to, Evropa ne obstaja. Omenjena ni bila niti enkrat. Pardon, enkrat je bila omenjena Grčija. Kljub različnemu tonu, sta se oba kandidata strinjala o ključnih temah: Izrael je prijatelj, Iran ne sme dobiti jedrskega orožja, vojno v Afganistanu je potrebno končati, v Siriji mora Asad oditi in ZDA morajo ostati svetovna supervelesila. To je vsa ameriška zunanja politika.

Glede na to, da Američane bolj zanima domača politika, predvsem gospodarstvo, sta oba kandidata pobegnila na domače teme, ko je le bilo  mogoče. Tu seveda prednjači okrevanje gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest. Ob tem je Obama izjavil, da morajo ZDA ostati vodilne na področju obnovljivih virov energije. Nisem vedel, da so bile ZDA kdaj vodilne na tem področju, ampak sem mislil, da je na področju razvoja vodilna Nemčija, Kitajska pa na področju proizvodnje. Ampak, saj Evropa ne obstaja. In če Evropa ne obstaja, potem so ZDA zagotovo vodilne.

Očitno evropski trg za Američane ni omembe vreden in problemi z Evrom niso tolikšni, da bi zanimali ameriško zunanjo politiko. Če pogledamo z druge perspektive,  lahko rečemo, da je evropska zunanja politika očitno tudi samo sledenje ameriški. Če bi EU imela usklajeno in izdelano zunanjo politiko, potem bi jo ameriška morala vsaj vzeti v obzir. A očitno se bomo morali Evropejci sprijazniti, da prvič v sodobni svetovni zgodovini nismo svetovni igralec in zato niti omembe vredni.

Sedaj se ameriški šov seli dobesedno na teren. Ker se v bistvu že lahko voli, aktivisti dobesedno za roke vodijo volivce na volišča. Kot sem zapisal že v prejšnjem razmišljanju o ameriških predsedniških volitvah, ni pomembno koliko volivcev ima posamezni kandidat, ampak katere. In tako demokrati organizirajo akcijo ‘Nevada mora zopet postati modra’, v kateri bodo za vikend odpeljali 800 aktivistov (predvsem študentov) iz Kalifornije v Nevado. Vse skupaj se promovira kot ‘brezplačen izlet v Las Vegas’. Republikanci seveda tudi ne sedijo križem rok in tako bomo še natanko 14 dni spremljali ogorčen boj, boj, ki bo določil novega voditelja sodobnega sveta. Za Evropejce pa se ne bo nič spremenilo, saj se ameriška zunanja politika ne bo spremenila. Sicer pa za Američane itak ne obstajamo.

Fotografija: Spremljanje soočenja na USC, avtor: Tomaž Černe