Jože Dežman: Prebudi v sebi narodnega heroja

21
1283
Prebudi v sebi narodnega heroja
Foto: Posnetek zaslona

Igre s preteklostjo v duhu nacionalnega komunizma se še vedno skrivajo za domnevno zgodovinskostjo. Stalinistično revolucijo bi radi prodali kot »nacionalni interes«.

V spletni napovedi igre Postani partizan se sklicujejo na projekt Vloga okupacijskih meja v raznarodovalni politiki in življenju slovenskega prebivalstva oz. Boža Repeta, Martina Premka in Blaža Torkarja kot strokovne svetovalce igrice.

Ali torej za tem projektom stojijo Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), ministrstvo za obrambo, Filozofska fakulteta, ZRC SAZU? Naj nakažem, zakaj upam, da to ni res.

Postani partizan (komunist)

V igrici igralec postane partizan v letu 1941 in »za vsako leto vojne mora izpolniti en(1) ukaz iz Glavnega štaba POS (Partizanskih odredov Slovenije) in napasti belo sovražno postojanko«. Nerodno je, da Glavnega štaba POS sploh ni bilo, le od maja 1943 je bil Glavni štab NOV in POS. Še večja je zadrega z »belo postojanko«. Ali so to slovenske protikomunistične enote, ki so imele pod Italijani ena, pod Nemci pa druga imena? Vsekakor pa jih leta 1941 ni bilo. Ali je namen igrice, da bi strumno kulturno-bojno delila Slovence na bele in rdeče? Saj avtor igrice Postani partizan poudarja, da »igra poteka v levo, ker je bila slovenska levica nosilec napredka«. Ali pa hoče igrica povedati, da so bili glavni partizanski sovražnik samo »bele postojanke«?

Prebudi v sebi narodnega heroja

S tem se še bolj pokaže skriti namen igrice, da bi yzpostavila postkomunistično dominacijo nad zgodovino. Poveljniki partizanskih enot so bili praviloma komunisti. Partizanska vojska je bila v svoji osnovni funkciji orodje Komunistične partije za izvedbo stalinistične revolucije. In kot komunistična vojska so bili poveljniki ne samo vojaški, ampak tudi politkomisarski. Politkomisarji so dajali ton partizanski vojski kot komunistični vojski. Zato bi bilo nujno, da avtorji igrice povedo, ali pod poveljniki razumejo tudi politkomisarje. Saj bi bilo zelo nerodno, da bi, skriti za ARRS, MO, FF, ZRC SAZU, pod masko narodne osvoboditve propagirali stalinistično revolucijo.

Tudi naziv narodnega heroja ni bil naziv za zasluge pri narodni osvoboditvi, ampak za prispevek pri stalinistični revoluciji. Narodni heroji so bili skoraj stoodstotno komunisti. Tako so si komunisti z redom narodnega heroja še enkrat prigrabili monopol nad partizansko vojsko in zgodovino.

Seveda pa je med pozabo tega, da je bila partizanska vojska komunistična vojska in da so si komunisti prilastili vse zasluge za partizansko zmago, in med pozabo krajev, kje so bili umorjeni slovenski domobranci, nenavadna podobnost. Še vedno se srečujemo s pojavom, ki sodi pod širše razumevanje razlage kratice OF kot »organizirana farbarija«. Pri razumevanju teh pojavov nam lahko odlično pomaga branje Havlove Živeti v resnici.

Pogled čez puškino cev

Božo Jezernik (glej Jugoslavija, Zemlja snova, 2018) opisuje, kako prva Jugoslavija ni mogla biti enotna domišljena skupnost, ker je nasedla tudi na razlikah v spoštovanju, upoštevanju, favoriziranju žrtev prve svetovne vojne. Ko so Srbi poudarjali konstitutivnost svojih mrtvih iz vojn 1912-1918, so posegli prav v leta, ko so se jugoslovanski vojaki v različnih uniformah gledali čez puškine cevi. S tem so, namesto da bi odstrli nove možnosti, dali prednost starim predsodkom.

Komunistična manjšina je vedno utemeljevala svoje oblastne privilegije s časi, ko so preko puškinih cevi ustrahovali večino prebivalstva Slovenije. Njihovi simbolni obredi od Dražgoš navzdol niso nič drugega kot poskus simbolne okupacije Slovenije v nasilniški in zločinski maniri starih časov. Pa naj gre za zanikanje zločinov, varovanje zločincev ali pa za vsiljevanje mitomanskih lažnih podob. Eno in drugo je zavržno, za vse nas pa tudi vsestransko drago.

Vir: Slovenski čas št. 111/str. 6-7

21 KOMENTARJI

  1. Še enkrat več je spreobrnjeni komunist J. D. dokazal, kako plitko seže njegov um. Navadno igrico, katere namen je samo spodbuditi otroke k razmišljanju in na nek način predstaviti partizanski boj, on ”globoko” analizira in ugotavlja stvari, ki sploh niso pomembne. Me prav zanima, kako bi ”analiziral” igrico Človek ne jezi se ali pa malo bolj kompleksni Monopoli. Hm? Kdaj bo jasno povedal. Domobranci so bili zvesti kolaboranti Hitlerja do zadnjega dne. PIKA. Bili so orodje slovenske RKC, ki je pod Rožmanom sodelovala s nacisti. Uboge slovenske fante so močno pod vodstvom RKC ”organizirano ofarbali”, da so se borili v domobranskih brigadah z imeni Linder, Kaspar, Köhl, Schmitz proti slovenskim partizanskim brigadam z imeni Prešernova, Cankarjeva, Gubčeva, Gregorčičeva, Jurčičeva brigada. Dežman idi še enkrat na zdravljenje.

    • Zdravljenje rabi hudič v tebi Zivo, ki si mrtvo. Noriš neumnosti, ker je razkrinkano hudičevo delovanje v družbi: poneumljanje otrok v ateistične morilce in moralno sprevrženost. A veš zakaj se vedno tako bedno počutiš – pa še slabše bo: ker te Bog vidi in sojen si po svojih patoloških besedah.

      Še en odličen prispevek v boju proti naši blaznosti, gospod Dežman! LGBT-ziranje otrok, pljuvanje po Bogu/Cerkvi in prikrivanje zločinov z agresivnostjo in lažmi so znamenja demonskega dela človeštva, s katerim seveda ne more biti nobene sprave, tudi Jezus ni delal sprave z demoni in farizeji. To je ta večni boj, ki pa je pravično ocenjen, ko pride čas vsakega od nas. In pravični še bolj Zaživijo, strupeni pa so pahnjeni v dodatno nezavest.

    • @Zivo s svojim umotvorom živo predstavlja začetek 50. let pri nas. Kot da bi odprl Čitanko za prvi razred osnovne šole, izšlo leta 1950.

    • L. Erzen: ““yzpostavila” hm, kaj pa je to za ena beseda?”
      ===============
      Kadar mi vsebina ni všeč, nimam pa nobenega protiargumenta, takrat poiščem vsaj eno tipkarsko napako in z njo “napadem” avtorja članka.

      • Napadam? Kje ste pa sedaj našli napad. Je pa sramotno, da pri casniku ne skrbijo za lekturo člankov … sploh ker gre za nekak domoljubni portal. Res je, da me motijo samooklicani domoljubi, ki ne obvladajo lastnega jezika.

        • L. Erzen: “… Je pa sramotno, da pri casniku ne skrbijo za lekturo člankov”
          ================
          No, če ne že avtorja pa kar cel Časnik. 🙂
          Kar kaže na še hujše pomanjkanje protiargumentov kot sem mislil.

  2. Spoštovani dr. Dežman,
    hvala za resnicoljubnost in vaš pogum, da poštenim Slovencem razodenete še eno pritlehno boljševiško manipulacijo, ki naj bi bila celo finančno podprta z našim davkoplačevalskim denarjem – upam, da ni tako in to naj potrdijo pristojne državne institucije. Sicer pa naj se tem boljševiškim bakanalijam (Dražgoše, Menina, “Priključitev” Primorske itd., itd.) zapre finančna pipica nevzdržne in nezaslužne državne podpore, pa naj se boljševiki izživljajo za svoj denar. Bomo vsaj vedeli, kaj NOB dejansko pomeni: narodno osovraženi boljševizem. Sovražni govor? Z veseljem sprejemam vse konsekvence.
    Še dobrohoten namig dr. Dežmanu in drugim poštenim zgodovinarjem: naj se razišče in napravi seznam komandantov in politkomisarjev partizanskih bataljonov in višjih enot ter seznam narodnih herojev, ki niso bili člani KPS. Da jim vsaj intimno, vsak pri sebi, izkažemo priznanje. V prid resnice!

  3. Uh, s tole igrico je pa res višek. In to celo z blagoslovom takih kot je Repe, profesorja zgodovine! To pa je provokacija kot je že dolgo nismo videli. Se bo pa vnel hud spor in prepir.

  4. Krvoločni totalitarizem se s svojimi simboli spet šopiri.
    To je slabo znamenje za demokracijo in človekove pravice ter vrednotno družbo in vrednoten razvoj na slovenskem.

  5. Pod vodstvom sedanje oblast smo vsak dan bližje letom 1945-1960. Toda volivci žal to hočejo. Menda so celo navdušeni, če verjamemo anketam.

  6. Očitno so prostorsko meje Slovenije, intelektualno pa partizanstvo, vse, kar zmorejo uboge sive celice zgoraj omenjenih gospodov in gospa. Za njih je Soča očitno preveč deroča, Karavanke pa previsoke. Tja si ne upajo, tistega tam čez ne razumejo, tam bi bili navadni pokakanci, zato se raje šopirijo na domačem dvorišču in upajo, da njihove omejenosti ne bo predaleč videti. Zato – kar naj igrajo svojo igrico. Me zanima, koliko ljudi bo kupilo to njihovo mojstrovino. Če gremo po podjetniško – kakšen traction bodo imeli, kakšen bo customer lifetime value? Najprej sem mislil, da bo churn velik, toda sem si premislil. Za velik churn najprej rabijo visok priliv avtentičnih igralcev. Nekako se ne bojim, da bi jih bilo prav veliko.

  7. Za kupovanje traparij je škoda enega samega centa. Kljub temu stane trapasta komunajzerska* igrica Postani partizan kar 39,90 € (+ poštnina)!

    Medmrežje pove, da se eden od likov v tej trapasti igrici imenuje ‘tovariš Franta’.
    Kaže, da je predloga za risani brkati lik še živeči Franc Sever, s partizanskim nadimkom Franta, ki prav tako nosi brke.

    Franta pa je tudi tisti “heroj”, ki je zagrozil kamniškemu, takrat še županu Marjanu, da ga bo “na gobec” zaradi preimenovanja kamniške knjižnice po pesniku Francetu Balantiču!

    Tako je to med tovariši – nekoč so za dosego svojih ciljev ljudi pobijali in ustrahovali, z istim namenom ustrahujejo še danes, naravnost pobijati si pač ne upajo več.

    Marjanov Šarec se redno udeležuje zezebe procesij.
    Kdo ve, morda se boji, da jih bo v nasprotnem primeru od tovarišev dobil “na gobec”?!?

    https://reporter.si/clanek/slovenija/stisnil-rep-med-noge-ko-mu-je-partizanski-komandant-franc-sever-franta-zagrozil-da-ga-bo-na-gobec-603050

    * komunajzer = sodobni častilec komunističnega simbola krvavo rdeče zvezde, ki predstavlja vso zločinskost komunistične revolucije ter vse zlo komunističnega totalitarnega režima; neokomunist, prim. neonacist, neofašist

    • Ne verjamem, da vam bo uspelo vzeti revoluciji zmago, sploh tako za nazaj… Čeprav je bila komunistična revolucija najbolj tragična od vseh dosedanjih revolucij.

      • Eh,
        antiprotivni Zdravko 🙃, zmaga je relativen pojem, odvisen od gledišča.
        Zmaga vedno hkrati pomeni tudi poraz.

        Čeprav so nas nekoč učili nekako tako, da je komunistična revolucija prinesla zmago nad nacizmom (antiimperializem so jugokomunisti kaj hitro umaknili s svoje agende, ameriški dolarčki so jim prav lepo šušteli med prsti), danes vemo, da je komunistična revolucija dejansko pomenila popoln poraz človečnosti.

        Kjerkoli po svetu so revolucionarji vzpostavili komunistične režime, niso bili ti režimi čisto nič boljši od nacističnega. Vladali so dlje časa in povročili veliko več žrtev in gorja kot nacistični in fašistični režimi.
        Hvala lepa za takšno “zmago”.

        • Sploh ne govorim o zmagi nad nacizmom. Revolucija je izgnala kralja, ustanovila SFRJ in prevzela oblast za naslednjih 45 let.

          • Zdravko,
            kot rečeno, opredeljevanje do preteklosti je odvisno tudi od točke, s katere se oziramo nanjo.

            Res ne vem, s kakšno utemeljitvijo bi mogli pošteni ljudje zločinsko komunistično revolucijo v kakršnemkoli kontekstu označiti kot ‘zmago’.  Ali ni bilo vpitja o “zmagi nad okupatorjem in narodnimi izdajalci” že zdavnaj dovolj in preveč?

            Rècimo že enkrat bobu bob.
            Vzpostavitev totalitarnega komunističnega režima na ozemlju kraljevine Jugoslavije ni bila nikakršna zmaga.
            Šlo je kvečjemu za popoln poraz rojalistov oziroma poraz demokratov, kolikor jih je bilo v dotedanji politiki moč najti.

            V sodelovanju s Stalinovo SZ so evropske zaveznice sicer porazile Hitlerjev nacizem in vojna je končala, toda komunistična revolucija, ki se je po sovjetskem vzoru in Stalinovem diktatu odvila v zavetrju italijanske in nemške okupacije, je slovenskemu in ostalim jugoslovanskim narodom ter drugim narodom  vzhodne Evrope, prinesla zgolj nadaljnje trpinčenje in nasilno umiranje. Tega res ne moremo poimenovati ‘zmaga’!

            Izpod psihopatskih nacistov so celi narodi prišli pod oblast psihopatskih komunistov – z dežja pod kap torej.
            Za vse pobite in trpinčene množice sta komunistična revolucija in komunistični režim pomenila popoln poraz človečnosti.

            Žal pa se je komunistični nauk, da so komunisti osvobajali narode, tako globoko vsidral med jugoslovanske opranoglave množice, da ogromno ljudi še danes ni sposobnih dojeti, da smo desetletja živeli v zločinskem režimu pod diktaturo zločincev. To ni bila nikakršna zmaga

            Lahko razumem, da sodelavci proslulega jugorežima, ki so od tega imeli in še imajo koristi, še dandanes na vse načine zagovarjajo totalitarni režim.
            Čudim pa se, kako je jugosocialistična pralnica možganov pri mnogih ljudeh povzročila temeljno pomanjkanje empatije, da niso sposobni čisto preprostega razmisleka:
            “V času komunistične nadvlade ni mene in mojih bližnjih nihče trpinčil, režimski valpti niso nikogar izmed nas umorili – toda brez dvoma so zalezovali, mučili in umorili nepregledno množico drugih ljudi. To pomeni, da je bil totalitarni komunistični režim zločinski – četudi mene in mojih bližnjih ni neposredno prizadel!”

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite