Resnična zgodba nekdanje taksistke, sedaj poslanke Tadeje Šuštar

2

Poslanka Tadeja Šuštar kot bivša taksistka popolnoma podpira novi Zakon o prevozih v cestnem prometu, ker prinaša preglednost. Na podlagi dobrih izkušenj iz tujine je prepričana, da je sistem dober, brez nepotrebnih stroškov in je zelo predvidljiv tudi s strani izvedbe prevozov. Veš, kdo te bo peljal, po kateri poti, s kakšnim avtom in kolikšna bo približno končna cena. Poleg tega pa bo zakon prisilil aktualne taksiste, da spremenijo odnos do strank in da bodo zaradi konkurence bolje delali.

V Državnem zboru obravnavamo Zakon o prevozih v cestnem prometu, ki je v opozicijskih strankah naletel na hudo nasprotovanje. Opozicijskih poslancev so polna usta prekarizacije dela in kršitve delovnih procesov. Pa poznajo delovne razmere taksistov? Kaj je meni pomagalo, da sem bila redno zaposlena? Se je kdo zmenil za kršenje Zakona o delovnih razmerjih? Kateri potnik bi se peljal z glavne avtobusne postaje v Ljubljani do Bežigrada za 20 evrov?

Pa poglejmo, katere rešitve ponuja novi zakon.

Predlog zakona določa, kako se ugotavlja upravičenost do ugodnosti in omogoča boljše upravljanje

Zakon uvaja nov pojem snop linij, ki predstavlja eno ali več linij v upravljavsko smiselni celoti in omogoča organu javnega potniškega prometa ustrezno upravljanje gospodarske javne službe javnega prevoza potnikov. Zaradi enostavnejšega odločanja o pravici do brezplačnega oziroma subvencioniranega prevoza za registrirane športnike bo omogočeno povezovanje evidence registriranih in kategoriziranih športnikov z evidenco subvencij prevoza. Podobno se evidence povežejo tudi za ugotavljanje upravičenosti do subvencionirane brezplačne vozovnice za invalide, ki so imetniki evropske kartice ugodnosti za invalide.

Fotografija na fizični ali elektronski vozovnici linijskega prevoza ne bo več obvezna.

Predvideva se, da se bo število vrst subvencioniranih vozovnic za dijake in študente bistveno zmanjšalo (trenutno je kar 69 možnih kombinacij) in se bodo uporabnikom v okviru predvidenih sredstev ponudile privlačnejše vozovnice, ki ne bodo temeljile na omejitvah za posamezne vrste prevozov (npr. od kraja bivanja do kraja izobraževanja), ampak bodo omogočale širšo uporabo javnega linijskega prevoza. Zato se črtajo vse določbe, ki podrobno določajo vrste vozovnic, in se njihova ureditev prepusti podzakonskemu aktu.

Za dijake in študente se bo odpravila omejitev 10 subvencioniranih vozovnic na mesec za prevoz med krajem stalnega/začasnega prebivališča in naslovom bivanja med izobraževanjem. Poleg tega bodo lahko dijaki in študentje po novem subvencionirani prevoz koristili tudi v času poletnih počitnic.

Črta se tudi omejitev, da med upravičenci do brezplačnega prevoza ne morejo biti poslovodne osebe gospodarske družbe ali direktorji zasebnih zavodov, ker se vsi drugi pogoji do upravičenosti preverjajo avtomatizirano, stroški preverjanja teh podatkov pa bi bili nesorazmerni s predvidenim učinkom.

Zaradi prilagoditve sistema se bodo določbe o subvencioniranih vozovnicah za dijake in študente začele uporabljati z zamikom: s 1. julijem 2021.

Posebno poglavje so prevozi z avtotaksiji in najem vozila z voznikom – sistem Uber

Poenostavljajo se pogoji za pridobitev licence za izvajalce prevozov z avtotaksiji in občasnih prevozov z vozili, ki imajo poleg voznikovega sedeža največ osem sedežev, in sicer nista več pogoj ustrezen finančni položaj in strokovna usposobljenost prevoznika.

Opuščajo se občinski izpiti za voznike avtotaksijev (zaradi navigacije in drugih digitalnih tehnologij ti predstavljajo nepotrebno oviro za vstop na trg). Obenem se predlaga, da lahko občina določi standard kakovosti storitev (npr. pogon vozila, starost, videz, stopnja po EURO, izpust CO2, oprema) in najvišje cene za prevoz z avtotaksijem. Cena za prevoz z avtotaksijem se lahko določi z uporabo taksimetra ali elektronske aplikacije. Aplikacija mora potniku omogočati celovito seznanjenost s ključnimi vidiki prevoza tako pred vožnjo, med vožnjo in po njej. Imetnik elektronske aplikacije pa mora hraniti podatke o vožnji, in sicer lokacijo vstopa, izstopa, potek vožnje, razdaljo, datum, čas trajanja vožnje in ceno prevoza, vključno s podatki o prevozniku. FURS bo imel možnost nadzora z neposrednim dostopom do teh podatkov.

Uvaja se nova vrsta prevoza: najem vozila z voznikom, ki omogoča bolj prilagodljiv način prevoza enega do največ devetih potnikov. Lahko gre za enkratno vožnjo ali več voženj, za krajše ali daljše obdobje. Tak prevoz se lahko izvaja na podlagi izpolnjenega dokumenta o prevozu ali z uporabo elektronske aplikacije. Občine lahko tudi tu določijo standarde kakovosti izvajanja storitev prevozov na enak način kot pri prevozih z avtotaksijem.

Občinski redarji dobijo pristojnost nadzora nad izvajanjem prevozov z avtotaksijem in prevozov z najetim vozilom z voznikom.

Resnična zgodba nekdanje taksistke, sedaj poslanke Tadeje Šuštar

Kot taksistka sem se zaposlila 27. septembra 2017 in sem bila zaposlena do 1. septembra 2018, kar pomeni, da področje poznam precej dobro. Pogodbo sem podpisala za nedoločen čas za normalen delovni čas, to je 40 ur na teden. Delala sem pet dni na teden po 12 ur – od 6. ure zjutraj do 18. ure zvečer – ob praznikih, sobotah, nedeljah; včasih tudi več, npr. za novo leto, ko je bilo povpraševanje po prevozih ogromno. Edina izjema sta bila meseca maj in junij 2018, ko sem se zaradi volilne kampanje pred državnozborskimi volitvami dogovorila za osemurni delavnik, da sem med tem časom lahko sodelovala v kampanji.

Taksisti smo delali neprenehoma – niso nam dovolili niti normalne pol ure za kosilo, za odmor, za malico ali za kavo. Poleg tega so pričakovali od nas, da peremo avte vsak dan oz. vsak drugi dan, s tem da smo to morali opraviti zunaj delovnega časa, torej pred 6. oz. po 18. uri. Nikoli nisem vozila ponoči – tisti, ki so imeli nočne izmene, pa so jih morali prati podnevi.

Naše plačilo je sprva znašalo 25 odstotkov, kasneje 30 odstotkov od prometa, kar je pomenilo, da če smo vzeli dopust, se nam je plača avtomatsko znižala, saj v času dopusta nismo delali, torej nismo zaslužili. Plačanih nismo imeli niti nadur niti regresa oz. je bil regres prikazan vsak mesec sproti: kolikor smo zaslužili več od minimalne plače.

Sindikalno povezovanje ni bilo mogoče

Februarja in marca 2018 smo se organizirali in se odločili (imam še vedno kontaktne podatke 18 bivših sodelavcev, ki bi to lahko potrdili), da prek sindikata zahtevamo normalne delovne razmere. V tistem času ni bilo nikjer sindikata taksistov, dvakrat ali trikrat sem se dobila s predstavniki sindikata avtoprevoznikov, s katerim tudi nismo prišli skupaj, saj so zahtevali, da vsi odpremo trajnike, da jim mesečno plačujemo članarino, za kar pa pri nizkih plačah (2,5 evra na uro) nihče ni imel interesa. Takrat sem sindikalno dejavnost zaključila in še naprej iskala drugo službo. Je pa sodelavec podal prijavo delovnemu inšpektoratu, od koder pa je dobil odgovor, da naj se raje obrne neposredno na policijo.

Tadeja Šuštar kot bivša taksistka podpira novi zakon o prevozih v cestnem prometu

V taksi službi (vsaj v Ljubljani) so res katastrofalne razmere. Nam, navadnim taksistom je bilo (neuradno) prepovedano stati na nekaterih najbolj donosnih mestih, npr. na glavni postaji, pred hotelom Union, pred kliničnim centrom, pred DZ na Šubičevi itd., ker so bila ta mesta rezervirana za t. i. taksimafijo. Nekega jutra sem ob 6h zjutraj stala pred UKC Ljubljana in se je neka medicinska sestra po nočni izmeni usedla v moj taksi. Do mene je prišel drug taksist in mi stranko izvlekel iz avta (dobesedno izvlekel: odprl vrata in jo za roko potegnil ven). Začel mi je groziti. Hitro sem odpeljala, saj prizor res ni bil prijeten.

Zato kot bivša taksistka popolnoma podpiram novi Zakon o prevozih v cestnem prometu, ker prinaša preglednost. Na podlagi dobrih izkušenj iz tujine (Varšava, Bruselj) vem, da je sistem dober, brez nepotrebnih stroškov in je zelo predvidljiv tudi s strani izvedbe prevozov. Veš, kdo te bo peljal, po kateri poti, s kakšnim avtom in kolikšna bo približno končna cena. Poleg tega pa bo zakon prisilil aktualne taksiste, da spremenijo odnos do strank in da bodo zaradi konkurence bolje delali.

Naj si vsak odgovori sam.

2 KOMENTARJI

  1. Kaj je smisel tega, kar med drugim predvideva Vrtovcev zakon o avtoprevozih, da se opustijo občinski izpiti za voznike avtoksijev, ki testirajo osnovno znanje poznavanja mesta, lokacije pomembnih institucij, celo nekaj znanja o zgodovini mesta in pomembnih kulturnih in turističnih točk v mestu? Kaj pa je narobe, če se to od taksista pricakuje? Pravzaprav je bilo to v Ljubljani sele dobro uvedeno. V Londonu so recimo taksisti na obveznem 3 letnem izobraževanju z zahtevnimi testi pred pridobitvijo licence.

    Drugega motiva ni mogoče videti kot omogočati, da lahko taksira kdorkoli. Da lahko firma, konkretno Uber za svojega taksista poslje nekoga, ki je včeraj prispel iz Bosne, Kosova Maroka, Afganistana. Ker druge ljudi tezko dobi, ker so zasluzki pri Ubru preveč mizerni za domačine v razvitem svetu.

    Skratka taksist bo lahko nekdo brez kakršnihkoli znanj. Danes taksist, jutri mesar, pojutrišnjem kuhar. Čez eno leto arhitekt in gradbenik, pa morda tudi kirurg ali psihiater. Ali tudi duhovnik. Cemu le vse formalnosti, šole, izpiti? Če je nekdo uspešen zdravnik, inzenir ali duhovnik brez sol, pa naj bo. Vse je treba prepustiti trgu, ponudbi in povpraševanju. Pravo vrednost človeka in njegovega znanja določa le trg.

    To je ideologija v ozadju takih predlogov. Globalisticna. Pisana na kožo in v službi multinacionalk. Z Ubrom bojo prišli taksi vozit tujci še v večji meri kot doslej. Cene bojo v začetku dumpinsko nizke zaradi izrivanja konkurence. Ubru je cilj uničevati konkurenco, ne povečevati. Kar zakonodajalec sicer deklarira. Razen tega Uber zavestno izvaja prevoze z izgubo, saj profite ustvarja drugje, predvsem pri trženju reklamnega prostora. Tega si konkurenca ne more privoščiti

    Naslednji problem, vezan na to in sorodne znane multinacionalke, je njihovo obdavčenje. Ce to prevoznisko podjetje z vsem svojim poslovanjem ni obdavčeno enako kot tukajšnja podjetja, gre za nelojalno konkurenco, ki jo drzava ne bi smela dovoljevali. Ce se motim, gre tudi pri Ubru za eno od v okolici San Francisca lociranih multinacionalk s predali v davčnih oazah od karibskih otokov do Republike Irske.

    Zaradi moči in privilegijev multinacionalk, ki umazano čarajo s svojimi profiti in jih prestavljajo sem in tja, morajo navadni, skromni, delovni in pošteni državljani plačevati večje davke kot bi jih sicer. In ta moč multinacionalk postaja strašljiva. Karkoli si kdo ze misli o Donaldu Trumpu, vsekakor je strašljivo dejstvo, da si danes multinacionalke v demokraciji, to je po definiciji vladavina ljudstva ne kapitala, lahko brez posledic omislijo trajno utišati ameriškega predsednika.

    Prihod Ubra ob voljni asistenci ministra Vrtovca žal vidim prav v tej luci in zapis Tadeje Sustar kot izključno podporo svojemu strankarskega kolegu. Pri Cammeu je imela zaposlitev za nedoločen čas, zastonj uporabo avta v privatne namene, plus napitnine. Ne tega, ne boljše plače pri Ubru ne bi videla.

    In da, lahko bi povedala javnosti, da aplikacije za uporabo avtotaksija ze obstajajo. In da je lažna novost, ko se to obljublja. In lahko bi povedala, da kljub občasnim popustom na uporabo taksi aplikacije okoli 70 procentov strank raje naroča taksi s telefonskim klicem v klicni center. Prisila v digitalizacijo ljudem jemlje svobodo, ne da jim jo daje. Pa če gre za banko, posto, taksi. Karkoli. Razen je diskriminatorna do starejše populacije. In vsaka diskriminacija je nehumana. Nenazadnje je korona kriza pokazala tudi, kako obsedenost z digitalnim svetom prinaša težke zasvojenosti, poplitvenosti in duhovno osiromasenost generacij, kjer se večina vec ni voljna vsesti in v roko vzeti knjigo.

    Civiliziranost prinaša knjiga vsekakor bolj kot ekran in aplikacije in vsiljevanje ekrana in aplikacij in prevlade multinacionalk ( z logiko profita in cenene delovne sile od koderkoli ze).

    • If, še vedno boste lahko uporabljali običajen taxi, zaradi konkurence in večjega reda brez mafijskih monopolov pa nujno potrebujemo tudi druge in različne možnosti izbire. A kaže, da imajo prav tudi tisti, ki menijo, da je svoboda za nekatere ljudi pač preveliko breme.

Comments are closed.