V senci epidemije covid-19 poteka poskus okupacije Evrope

Napačno je, da sodobne migrante, ki v Evropo vstopajo ilegalno, enačimo s političnimi begunci, ki potrebujejo in so upravičeni do političnega azila. Razumeti jih je lahko kot okupatorje 21. stoletja. Z njimi namreč muslimanska uma poskuša okupirati in si v nadaljevanju podrediti Evropo.

Naša pozornost je, tako v Sloveniji kot v Evropi, usmerjena predvsem v zajezitev epidemije covid-19 in premagovanje njenih ekonomskih posledic. Nekako v senci te epidemije covid-19 pa v Evropi poteka še drug proces. Ta je verjetno za obstoj in identiteto Evrope še bolj nevaren kot prvi. Ta proces ni nič manj in nič več kot poskus okupacije Evrope. Pobudnik te okupacije je poskušal Evropo v zadnjem tisočletju in pol zasesti že ne vem več kolikokrat.

Sedanji migranti – bodoči okupatorji Evrope

Pobudnik te okupacije je uma – skupnost vseh muslimanov. Dosedanji poskusi okupacije so bili vsi s pomočjo vojaške sile. Tudi Evropa se je tem poskusom uprla z vojaško silo in bila na koncu, čeprav je včasih trajalo tudi stoletja, zmagovita. Bralca naj spomnim samo na nekaj najpomembnejših dogodkov. Karl Martel s svojimi Franki je porazil prodirajočo saracensko-muslimansko vojsko leta 737 pri Poitiersu v dolini Loare nedaleč od Toursa. Prisilil jih je, da so se umaknili južno od Pirenejev. Španska rekonkvista pa je potem trajala vse do 1492, ko je moral muslimanski osvajalec zapustiti zahodno Evropo.

Podobno, čeprav mogoče ne tako uspešno, je bilo na vzhodu Evrope. Prvi ki je turško-muslimansko vojsko ustavil je bil Andrej Turjaški s kranjskimi regimenti v bitki pri Sisku leta 1593. Sledila je bitka pred Dunajem leta 1683, po kateri je zmagovita avstrijska armada osvobodila Hrvaško, Madžarsko in Vojvodino. Sedanja meja Evrope je bila vzpostavljena v Balkanski vojni leta 1912 med Grčijo, Srbijo in Bolgarijo na eni strani in Turčijo na drugi.

Po vseh teh vojaških porazih in tehnološko – gospodarskem razvoju Evrope od 18. stoletja naprej bi bilo upravičeno pričakovati, da bi muslimanska uma in njeni voditelji opustili misel na okupacijo Evrope. Vendar temu očitno ni tako.

Največjo nevarnost predstavljajo domači kolaboranti – sodelavci okupatorja

Evrope ne poskušajo več zasesti z orožjem, saj so vojaško prešibki. Okupirati nas poskušajo s pomočjo ilegalnih migrantov. To je navidezno nenasilen način, ki bo, če se bo nekontrolirano nadaljeval, bistveno in odločilno spremenil nacionalno in kulturno sestavo Evrope.

Že sam način, kako ti migranti prihajajo v Evropo, meje prečkajo na nezakonit način, daje vsakemu pozornemu opazovalcu dovolj jasno vedeti, da ti člani ume tudi takrat, ko bodo v Evropi, naših zakonov in načina življenja ne bodo spoštovali. Očitno pričakujejo, da bodo nekoč lahko življenje v Evropi oblikovali po svojem okusu, po muslimanski tradiciji. Sedanji migranti so torej, vsaj tega si želijo, bodoči okupatorji Evrope. Vse kaže na to, da nameravajo, ne mogoče jutri ampak nekoč v ne tako daljni prihodnosti si Evropo podrediti.

Razlog, da je poskus tega novega načina okupacije še posebej nevaren, so številni domači kolaboranti – sodelavci okupatorja. Kot zavestne ali slučajne kolaborante okupatorjev 21. stoletja bi označil vse tiste, ki načrtno odpirajo meje Evrope, predvsem meje schengenskega področja slovensko – hrvaška meja. Med kolaborante prištevam tudi vse, ki ali se ne trudijo dovolj, da bi bila slovensko-hrvaška meja ustrezno nadzorovana.

V Sloveniji so v mojih očeh kolaboranti vsi, ki v tem za vse nas težkem trenutku epidemije covid-19, ekonomske krize in migrantskega pritiska nasprotujejo uveljavitvi znanega 37.a člena. Uveljavitev te odločitve bi Slovenski vojski v obmejnem pasu zagotovila zadostna pooblastila za zaustavitev ilegalnih migracij.

Napačno je, da sodobne migrante, ki v Evropo vstopajo v senci epidemije covid-19, enačimo s političnimi begunci, ki potrebujejo in so upravičeni do političnega azila. Razumeti jih je lahko kot okupatorje 21. stoletja. Z njimi namreč muslimanska uma poskuša okupirati in si v nadaljevanju podrediti Evropo. Poskus te okupacije je še posebej nevaren zaradi številnih kolaborantov tako pri nas v Sloveniji kot tudi drugod v Evropi. Ko enkrat razumemo dogodke okoli nas, se je lažje sprejemati pravilne odločitve.

vir:demokracija