Portorož postane zdraviliški kraj

7
244

Piranski zdravnik Giovanni Lugnano je že leta 1879 odkril, da ima blato iz Sečoveljskih solin zdravilno moč. Kmalu je začel s tem blatom in kopelmi ter pitjem slanice, zdraviti revmatske in druge bolezni. To se je kmalu razvedelo tudi v bolj oddaljenih delih Avstro – Ogrske, ki je Istro dobila v začetku 19. stoletja po propadu Beneške republike. Tako je bil Portorož (Porto Rose) uradno razglašen za zdraviliški kraj 25. julija 1897 z državnim zakonom avstro – ogrskega notranjega ministrstva. Še isto leto so zgradili klasicistično stavbo Beli križ, v kateri je bilo zdravilišče za častnike, kasneje pa so zgradili še celo vrsto manjših hotelov. Tako je Portorož počasi postajal vedno bolj uveljavljeno turistično obmorsko središče.

Foto: Wikipedia

7 KOMENTARJI

  1. ##To se je kmalu razvedelo tudi v bolj oddaljenih delih Avstro – Ogrske, ki je Istro dobila v začetku 19. stoletja##

    Takrat je ni mogla dobiti, ker je bila Avstro-Ogrska proglašena šele leta 1867. 😉

    Še nekaj podatkov. Habsburžani so dobili Istro z mirom v Campo Formiju l. 1797 in jo spet zgubili s požunskim (pressburškim = bratislavskim) mirom 1805. Ponovno so jo zasedli leta 1813, kar je bilo nato uradno potrjeno, podpisano in zapečateno na dunajskem kongresu. 😉

    Pa še nekaj o zmedi pojmov Avstrija – Avstro-Ogrska – Habsburška monarhija. V žurnalizmu je to splošen problem. Nikoli ne zgrešimo, če rečemo “habsburška monarhija”. Gre za dedne posesti nam tako znane družine, ki so jim v pogovornem jeziku že stoletja nazaj rekli tudi Avstrija (v to “Avstrijo” pa tedaj niso sodile dežele svetoštefanske krone, torej ogrske posesti, katerim so tudi vladali Habsburžani!). Leta 1804 se je cesar sv. rimskega cesarstva Franc II. proglasil za cesarja Avstrije (Napoleonov zgled), leta 1806 pa je odložil “sv. rimsko krono” in ostal le še cesar Avstrije. Ta “Francova” Avstrija pa je vsebovala tudi Ogrsko. L. 1867 je bila z avstro-ogrsko pogodbo država razdružena v dve državni polovici, ki sta bili še vedno ena država (realna unija), prvi tak “razdruženi” dvojni vladar pa je bil seveda dobri stari Franc Jožef I., drugi in zadnji pa Karel I., ki je bil v ogrskih in čeških deželah voden pod redno številko IV.

    Tako, malo v šali, ampak čisto zares. 😉

  2. Bolje povedano, Franc je “postal” cesar Avstrije. Prej je bil namreč le nadvojvoda Avstrije. Prav tako napačno nekateri brihtneži Marijo Terezijo imenujejo “avstrijska cesarica”. Cesarica je bila kvečjemu kot soproga oziroma vdova svetorimskega cesarja, ne pa v svojem imenu.

  3. Zagotovo, tudi M.T. je bila le nadvojvodinja Avstrije, zato pa ogrska, češka in še katera kraljica itn. itn. in seveda tisto, kar je že povedal Carlos. Še hujša raca se mi zdi, ko kdo napiše, da je bila M. T. “avstroogrska cesarica.”

  4. Kakorkoli že, cesarica ali kraljica, Marija Terezija je bila vsekakor ena izmed najbolj modrih vladaric in vladarjev Slovencev.

    Zasluži si našo prijazno pozornost in spoštljiv spomin.

  5. Prav tako, kot sem sedaj opazil, bi se moralo glasiti “avstrijskega notranjega ministrstva”.

  6. Ali pač uradno “Notranjega ministrstva v Državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel”. 😉

  7. @Mefisto, se popolnoma strinjam.

    @Carlos, ja, Vougri s tem res niso imeli nič. Tale Avstro-Ogrska je bila res država in pol. 😉

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite