Na Portalu Plus smo se odločili, da je potrebno v imenu zgodovine, kar se da kompletno, vsaj po našem mnenju, zapisati ključne tranzicijske zgodbe in opisati poslovno – politične metode njihovih glavnih akterjev.
Neodgovorno bi namreč bilo, da bi nekatere stvari izpadle iz zgodovine samo zaradi tega, ker medijska politika slovenskih mainstream medijev ne dopušča več kot epizodne objave o glavnih akterjih slovenske tranzicije in to šele praviloma tedaj, ko gre za spopad med interesnimi skupnami in je medijski pokol eden pomembnejših instrumentov za osvajanje rent ali pa ko kakšen od tranzicijskih angelov pade in se ga je potrebno ali medijsko odkrižati ali pa nanj prevaliti čim več umazanije.
Pogostosti objavljanja tranzicijskih dosjejev vam ne moremo obljubiti, saj marsikaj, kar je ključnega za sestavo takšnega dosjeja, ni v naših rokah. Govora je o zanesljivih informacijah in dokumentih, ki jih je v tej državi naravnost mučno pridobivati, lahko pa vam obljubimo, da bodo tranzicijski dosjeji narejeni brez posebne milosti ali pristranskosti. Praviloma bodo dosjeji tudi nekoliko daljši kot kolumne ali članki, ki jih objavljamo pod rubriko “razkrivamo”, ampak menimo, da je jasno, da skorajda četrt stoletja slovenske tranzicije (v normalnost) presega povprečno dolžino običajnega članka.
Tokratni tranzicijski dosje govori o nekdanjem pripadniku Službe državne varnosti, neregistriranem lobistu, političnem svetovalcu in podjetniku Draganu Isajloviću. V dosjeju boste izvedeli kar nekaj stvari, ki jih doslej iz slovenskih medijev niste, predvsem pa boste dobili dokaj kompletno sliko o človeku, brez katerega tranzicija ne bi bila to, kar je.
Prvi krog pekla ali formativna leta: SDV
Dragan Isajlović je prvič priplaval v slovenski javni prostor z znamenito fotografijo ob aretaciji Janeza Janše v času procesa proti četverici. Da je bil ravno Isajlović tisti, ki je izvedel aretacijo, v tistih časih ni bilo ne nepričakovano ne presenetljivo. Tesni sodelavec obveščevalnega kralja Zemljarića in nekdo, ki je bil po besedah še enega aretiranega v procesu četverice Davorja Tasiča poln ljudbezni do posla, ki ga je opravljal, je bil po naravi stvari prava izbira za akcijo, ki je imela namen zaustaviti dogodke, ki so se napovedovali.
Nekdanji Isajlovićevi sodelavci, informatorji našega portala, pravijo, da je bil Isajlović vedno lojalen SDV, enostavno je verjel v njeno pravico do poseganja v zasebna življenja v imenu obrambe sistema, precej nezlomljiv, kljub temu, da mu nekatere slovenske strukture v SDV niso bile naklonjene, izjemno lojalen Zemljariću, predvsem pa “zlopamtilo”.
Da je bil “zlopamtilo”, nam je izpričal nekdo iz tretje generacije komunističnega plemstva, ki je bil pred leti deležen medijskega pokola, pri katerem je bil akter Isajlović. Naš sogovornik (ime vira hranimo v uredništvu) medijski pogrom pripisuje predvsem Isajlovićevi zameri do njegovega starega očeta, ki je bil v komunizmu Isajlovićev nadrejeni.
Od razpada bivše Jugoslavije dalje se Isajlovićev karakter opisuje predvsem kot ideološko rigiden, podjetniško pragmatičen in mestoma izjemno zamerljiv. Operativno ga označuje velika prilagodljivost in iznajdljivo iskanje poti med tistimi mrežami, ki so dovolj pametne, da njihov pohlep ne uniči imperijev. Osebi, ki sta bili odločilni za formiranje Dragana Isajlovića, sta bila predvsem Janez Zemljarič in Franc Popit, ampak vse to že veste.
11. marca 1992 Dragan Isajlović registrira svoje prvo podjetje in se odpravi v podjetništvo. In tu se naš dosje zares začne.
Poslovne zgodbe
Izhodišče poslovnih aktivnosti Dragana Isajlovića sta dve podjetji. Zelo znani I.S.O. d.o.o., kjer si z ženo Metko Isajlović delita lastništvo in se ukvarja z gradbenim inžineringom, in pa malce manj znani Ditrade d.o.o., ki je registrirano za dejavnosti trgovine, inženiringa, posredovanja in informatike.
Jedro glavnih Isajlovićevih poslov pa je SGP Gorenjc d.o.o., nekdanje hčerinsko podjetje SGP Tehnik d.o.o. – v stečaju, ki ga je Isajlović v danes dovolj dobro opisanih manevrih iztaknil iz stečajne mase tega podjetja in postal večinski lastnik tega podjetja. Seveda pri tem, da bi kadarkoli poprej zanikal, da ima sploh kakršnokoli povezavo s tem podjetjem.
Več lahko preberete na Portal plus.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
