Portal plus: Padec Mosula bo za Islamsko državo pomenil hud udarec

Mosul je glavno mesto province Ninawa na severu Iraka in z 2,5 milijona prebivalcev drugo največje iraško mesto. Večino prebivalcev sestavljajo arabski suniti, v mestu živi tudi okoli 400.000 Kurdov, poleg njih pa še asirski kristjani, katoliški kaldijanci, jezidi, Turkmenci, Armenci itd. V bližini Mosula so bogata nahajališča nafte in rafinerija Qayyar. Mesto se je razvilo na bregovih reke Tigris. Samo petdeset kilometrov severno od Mosula je največji iraški jez (Mosulski jez), ki je četrti največji na Bližnjem vzhodu. Mosul je tudi zgodovinsko mesto, v katerem je pokopano več prerokov iz Stare zaveze (Jon, Daniel), nekaj časa je tu prebival tudi prerok Abraham. Po prvi svetovni vojni in ustanovitvi Iraka leta 1921, je bil Mosul predmet spora med Turčijo kot naslednico Otomanskega imperija in Veliko Britanijo kot mandatno silo v Iraku. Šele po pogodbi z uradno Ankaro leta 1926 je provinca Mosul postala del Iraka, a pod pogojem, da se slednji za 25 let odreče 10% deležu nafte v korist Turčije. Po isti pogodbi ima Turčija pravico zaščititi Turkmence v Mosulu, kar pomeni, da lahko Turčija intervenira, vendar je to le malo verjetno, kajti Turkmenci na tem območju (Mosul Talafar) so pripadniki šiitske veje islama, kar pomeni, da so lojalni šiitski vladi v Bagdadu in Iranu, nikakor pa ne sunitski Turčiji. V času Kraljevine Irak (1921-1958) in Republike Irak (1958-2003) je največ časnikov in generalov v iraški vojski prihajalo prav iz Mosula. Bili so zelo močna opora sunitski vladi vse od leta 1931 pa do poraza Sadama Huseina leta 2003. S padcem njegovega režima in razpustitvijo iraške vojske ter iraškega varnostnega aparata so vsi ti ljudje po večini ostali na cesti brez kakršnih koli prihodkov. Suniti Mosula so postali potencialni simpatizerji Al Kaide in so bili simbol odpora proti ameriški zasedbi in šiitski vladi v Bagdadu. Njihov odpor se je s severa širil po provincah Tekreet v osrednjem delu države, Diyala na vzhodu in Anbar na zahodu države.

Američani so leta 2007 po hudi sektaški vojni med šiiti in suniti ustanovili sunitske milice, imenovane Sahwa. Službo in redne plače je tako dobilo 60.000 ljudi na sunitskem območju. Njihov status ni bil urejen v sporazumu (SOFA) med ZDA in Irakom o umiku ameriških sil. Konec leta 2012 so padli v nemilost šiitske vlade premiera Nouri Al–Malikija. Umik zadnjega ameriškega vojaka je bil dejansko le začetek druge sunitske vstaje, ki traja še danes. Pokrovitelji teh vstaj so bili Al Kaida, različne radikalne organizacije in na koncu tudi ISIL, Islamska država v Iraku in Levantu.

Suniti in Islamska država

V tej siloviti polarizaciji in politično-družbenem nezaupanju so suniti z veseljem sprejeli ISIL, ki je zapolnila praznino po izključitvi iz političnega procesa. Suniti so našli odrešenika v Abubakr Al–Bagdadiju, ki je pred tem vodil vojaške dele Al Kaide. Od leta 2010 je uspel združiti več uporniških in radikalnih skupin v kompaktno organizacijo na območju Sirije in Iraka. Kasneje je prekinil vse vezi z vejo Al-Kaide, imenovano Fronta Al–Nusra. Al-Bagdadi je 8. aprila 2013 ustanovil Islamsko državo v Iraku in Levantu (zgodovinska Sirija) z glavnim mestom Raqqa v Siriji. V začetku leta 2014 je ISIL uspelo rekrutirati in se razširiti kot rak po sunitskem območju Iraka; od Ramadija na zahodu pa vse do Mosula na severu Iraka. Sledila je velika zmaga ISIL, ko je v enotedenski ofenzivi med 4. in 10. junijem 2014 zavzela in zasedla Mosul. Zgolj 1500 pripadnikov ISIL je prisililo 30.000 iraških vojakov, oboroženih s sodobnim ameriškim orožjem, da zapustijo svoje vojašnice in pobegnejo proti Kurdistanu (30 km od Mosula). Severno od Mosula je ISIL nadaljevala boj proti Bagdadu in 11. junija 2014 so zavzeli največjo rafinerijo nafte Iraka v Baiji, 200 kilometrov od Bagdada.

Abubakir Al–Bagdadi je 29. junija 2014 napovedal ustanovitev kalifata in sebe razglasil za kalifa. S tem je zbrisal vse državne meje in internacionaliziral svojo državo, ki naj bi združila vse muslimanske države sveta in osvobodila Rim in Meko (ne pa tudi Jeruzalema), ki imata simboličen pomen za kristjane in muslimane. Z internacionalizacijo države je odprl vrata za vse radikalne islamistične elemente s celega sveta.

ISIL je v Mosulu pridobila težko oborožitev drugega korpusa iraške vojske, nekaj helikopterjev, 4 milijarde dolarjev v trezorju centralne banke v Mosulu in celotno državno infrastrukturo in administracijo.

Ofenziva na Mosul

Mednarodna operacija proti ISIL pod vodstvom ZDA se je začela 10. oktobra 2014 pod imenom operacija Comind Joint Task Force – Operation Inherent Resolve (CJTF-OIR), ki združuje 67 držav. V 18 mesecih te operacije je ISIL izgubil ali pa je bil primoran k umiku iz 40% ozemlja Iraka. ISIL še vedno nadzira del meje s Sirijo in velik del puščave na zahodu države, a od večjih mest je pod njihovim nadzorom ostal le še Mosul. To pa pomeni, da ima operacija Mosul predvsem psihološki pomen za koalicijo, iraško vlado in nenazadnje tudi za ISIL.

Avtorja: Zijad Bećirović, Bakhatyar Aljaf, več lahko preberete na portalplus.si.