Portal Plus: Milan Kučan, blefer brez dometa

15

Medtem ko je Havel v Forumu 2000 združeval ljudi, kot so Bill Clinton, Dalaj Lama, Hans Kűng, Madeleine Albright itd., je Kučan uspel zbrati bodoče zapornike in poslovne sprevržence.

Fenomen Milana Kučana je nekaj, s čimer po mojem mnenju lahko zelo lepo dokažemo tretjerazrednost slovenskega javnega prostora. Ne gre za to, da bi odpirali razpravo o fanatični obsedenosti desnice s to osebo, ampak da je na levem političnem polu ta človek dobesedno razglašen za nedotakljivega modreca, ki se mu neredko pripiše tudi milino Dalaj Lame, lucidnost Nikole Tesle in politično intuicijo Winstona Churchilla.

To vse priča o tem, kako zelo nizko je padla slovenska levica, ki se je prisilila verjeti v javnomnenjski mit, ki ga je celo sama zgradila. Namreč, za racionalnega opazovalca Kučan ne more biti modrec in politični super heroj, ampak zgolj precej dolgočasen, popolnoma nič luciden in v celoti nezanimiv politik.

O zgodovinskem pomenu Milana Kučana

Milan Kučan je svojo politično pot začel in nadaljeval kot tretjerazredni aparatčik v ZKS in to je brutalna resnica. Liki kot so Dolanc, Maček in Bulc so bili zanj prvorazredni partijski operativci in pretkani politični igralci. Vse do druge polovice osemdesetih let Kučan ni bil nič drugega kot izjemno dolgočasen, dolgovezen in kriptičen partijski megafon.

Vsak, ki danes v njem vidi osebo odločilnega pomena v rajnki komunistični partiji, se moti in mu pripisuje čisto preveliko vlogo, ker, verjemite mi, partija v sedemdesetih letih ne bi v rokah držala toliko niti, če bi v prvi vrsti lahko odločali aparatčiki tipa Kučan. Kučana je v ospredje dobesedno naplavilo: najprej jugoslovansko dogajanje osemdesetih let in potem še izčrpanost slovenskih partijcev starejše generacije.

Ne verjamete? Potem preverite, kaj nam priča zgodovina o prvih predsednikih vzhodno- in srednjeevropskih držav. Prvi poljski predsednik je bil Lech Walesa, soustanovitelj Solidarnosti, ki je na Poljskem zlomila komunizem, nobelov nagrajenec za mir leta 1983, leta 1981 ga je za osebnost leta razglasil Time, leta 1980 pa je podobno naredil Financial Times.

Čeprav je njegova politična popularnost na Poljskem dobesedno izginila, je v svetu neverjetno popularen in po vseh standardih zgodovinska osebnost. In kaj je v mednarodnem okolju doseglo ime prvega predsednika Kučana? Bil je poseben odposlanec Pahorja v BiH. Bravo, biti Pahorjev odposlanec je res nekaj epohalnega.

Prvi (tedaj še) češkoslovaški predsednik po padcu komunizma je postal Vaclav Havel. Politični zapornik (1979 -1983), dramatik, esejist, pesnik in filozof in prvo ime žametne revolucije. Disident in intelektualec. In kakšen disident je bil Kučan? Kaj intelektualnega smo videli s Kučanove strani? Njegove intervjuje za Mladino?

Prvi madžarski predsednik Arpad Gőncz je bil udeleženec madžarske revolucije leta 1956, politični zapornik med letoma 1957 in 1963, sicer pa pisec esejev in romanov. Torej še en prvorazredni intelektualec in disident. Prvi Estonski predsednik Lennart Meri je bil zopet disident, ena od ključnih oseb Pojoče revolucije, zgodovinar, pisec potopisov in romanov ter filmski ustvarjalec (njegov film Linnutee Tuuled so sovjetske oblasti prepovedale), torej vrhunski intelektualec. Kje v tem kontekstu se lahko znajde Kučan? Po karizmi ne doseže niti nekarizmatičnega Egona Krenza.

Da ne boste rekli, da posegam samo na nekomunistično stran, naj vas opozorim na prvega postkomunističnega bolgarskega predsednika Zhelya Miteva Zheleva, ki je bil leta 1965 izgnan iz komunistične partije in prvega romunskega predsednika Iona Illiesca, ki je leta 1971 padel v nemilost Ceausesca. In čeprav se tako kot Kučan nista odpovedala svojemu levemu političnemu nazoru, sta bila vseeno disidenta v partijskih strukturah in na koncu motorja sprememb. In kot taka sta se vpisala v politično zgodovino. Po drugi strani je Kučan v času rajnke partije stenografiral Dolanca. Ali opazite razliko?

Zgodovinska vloga Milana Kučana zbledi tudi ob notoričnem Miloševiću, poldiktatorskem Tudjmanu in političnem zaporniku in disidentu Izetbegoviću. Skratka, na zgodovinskem zemljevidu ga ni, niti na regionalnem, pa čeprav se je v tistih letih zaradi padca komunizma stresel cel svet. In na zgodovinskem zemljevidu ga ne more biti, ker samo dejstvo, da se je znašel na položaju, na katerem je bil, ne zahteva ne posebnega poguma, ne posebne pameti.

Več lahko preberete na Portal Plus.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


15 KOMENTARJI

  1. Kučan ima prednost pred omenjenimi, da je še živ. Priznati mu je potrebno sposobnost ohranja avtoritete med levaki. Kdor se mu pokloni prosperira , kdor ne ga uniči. Ima medije in mediji imajo kult osebnosti, njega. Očitno obvladuje preko svojih malih stricev tudi banke in ima denar,obvladuje borce in upokojence in ima v rokah njihove spomine in smisel njihovih javnih življenj in tudi penzije. Obvladuje preko sindikatov in bank privilegirance v javnem sektorju in gospodarstvu in njihove plače.
    Samo primerček
    Ljerka Bizilj je bila znana kot Kučanova najljubša novinarka. Le kje je zdaj ?
    Slivnik je bil oster kučanov kritik (tu ne gre za sum, da je naredil samomor ampak zakaj)
    Bavčar in Šrot sta se uprla Jankoviču in s tem Kučanu..kje sta (upravičeno, a le onadva od stoterih, ki bi si zaslužili a se niso uprli)
    Janša je edini, ki se ga Kučan paranoično boji, ga sovraži in ga zato želi po komunistično uničiti, najprej degradacija in potem psihična likvidacija, njega in družine.
    Afere Mariborsko orožje, Kaminsky, izraelsko orožje, Letica,nakup hiše v Murglah, zaposltve hčere v MO, potovanje s Falconom, obiski na Magistratu, na vladi..tega ni bilo…to se briše iz spomina naroda

    Dober je, kdor zna zna. Me zanima pa, kaj bi bilo, če bi mu recimo novinarka, ki jo je vprašal, če je poročena odgovorila, da to ni njegova stvar, recimo. Je ne bi bilo več..
    Koga vse ne bo, ko enkrat narava naredi svoje ?

  2. Gospod Kizo, avtor besedila na Portal Plus nehajte s tem. Da je zadnji predsednik slovenskih komunistov in vodje tajne službe v totalitarističnem režimu dobil odlikovanje Vitez reda Papeža Pija (podelil Papež Janez Pavel II., 1993) pomeni izredno inteligenco ter izreden občutek za politiko. Na žalost pa je svoje talente postavil v službo princu Teme. Na žalost in v pogubo Slovencev. 😮

  3. Čudi me, zakaj se Kučan kot nekdanji uradni vodja slovenskih komunistov, ni odpovedal 1.600,00 EUR visokemu dodatku k svoji že itak visoki pokojnini ( 1.600,00 Evrov), ampak je celo izzval zaradi svojega vztrajanju na dodatku, razkol na desnici.

    Tega dodatka pa niso in ne bodo deležni kasnejši predsedniki Slovenije ( Turk, Pahor…, ker je takšen zakon).

  4. včeraj sem si v poznih nočnih urah (Hvala, RTV, da storite vse, da ne pohujšate ljudstva!) ogledal ”Pričevalce”.
    Hvala bogu, da sem to storil, kajti danes lažje razumem tiste, ki malikujejo ”lik + delo” Kučana & co.
    A s tem, ko rečem, da jih razumem, žal ne morem reči, da se mi ne smilijo. Sprašujem se, bodo verjeli lažem vse do smrti<?
    Se bodo kaj prej ''prebudili'' in spoznali, kakšne izprijene kače so si greli na prsih?

  5. Ali ni čudno, da tiste, ki danes hočejo na slovenskem ponovno oživeti komunizem, in vpijejo o enakosti, sploh ne moti ta visok dodatek k visoki pokojnini.

    Ali ni to dokaz, da eno govorijo, drugo pa počnejo samo, da zavajajo ljudi.

  6. Ključni moment slovenske osamosvojitve je bil poraz Pučnika na predsedniških volitvah. Pučnik bi bil primerljiv Havlu in Walensi. Posledično nismo imeli vzvoda, da bi izvedli lustracijo, zato smo še vedno v stanju pred osamosovjitve.

    • To mi še danes ni jasno, kako je bilo to možno. Kako se je uspelo Kučanu rehabilitirat v tako kratkem času.

      • Slovencem so vcepili v glavo, da so vsi Slovenci v tujini ničvredni, nevarni revanšisti, zato so se jih bali bolj kot komunistov. Recimo Poljaki so stavili na svoje ljudi iz Amerike, zato so sedaj tam kjer so. Poleg tega je Kučan dobil podporo tudi pri nunah, ker je hlinil priznavanje Boga.

        • Tega odnosa do emigracije se pa resnično sramujem. Da teh ljudi, bratov, ki so bili izgnani z domov, nismo pripravljeni sprejeti nazaj je nacionalna sramota. Kaj so komunisti naredili iz naše družbe. In še mar jim ni. Kučan niti pomisli ne na to, pa bi se lahko kar zjokal.

          • V času prvih volitev predsednika države sem imela 80 let staro sosedo, zelo pobožno, pa mi pravi tik pred volitvami, “bomo pa ja Kučana volili, on mora biti zelo veren, poglej kako lepo sklepa roke kadar govori” (res je imel navado, da je med govorjenjem sklepal roke tako, kot jih verniki med molitvijo).

            IN PODOBNIH JE BILO VELIKO!!!

Comments are closed.