Iz dogajanja v Bruslju lahko za ta teden izpostavimo naslednje teme: 1. Nova grška vlada in stabiliziranje po krizi; 2. Svetovna konferenca Združenih narodov o trajnostnem razvoju; 3. Odbor za mednarodno trgovino zavrnil ACTO; 4. Avtomatski klic v sili za vse avtomobile po letu 2015; 5. Evropska komisija še kraški pršut zaščitila z geografsko označbo.
1. Ta teden je Grčija končno dobila novo vlado, tako ki bo spoštovala dogovore z EU in nadaljevala z reformnimi ukrepi. Kot predsednik vlade je prisegel Antonis Samaras, ki je povedal, da je rezultat volitev znak, da Grki – ki so v tednu pred volitvami panično dvigovali denar iz bank in kupovali konzerve – želijo ostati v Evropi in v evroobmočju.
Predsednik Evropske komisije Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman van Rompuy sta poudarila, da EU trdno podpira nadaljnje ukrepe Grčije za vzpostavitev vzdržnega gospodarstva ter da Grčiji stoji ob strani kot članici EU in območja evra. Tudi voditelji držav EU so rezultat volitev pozdravili in se strinjali, da prinaša bolj optimističen pogled na EU in evro.
Sloveniji, kot tudi drugim državam EU, se finančno jasno veliko bolj splača pomagati Grčiji, kot pa pustiti, da se ta potopi in za seboj povleče še druge države.
2. Ta teden se je v Riu de Janeiru v Braziliji začela konferenca Združenih narodov o trajnostnem razvoju, kjer bodo predstavniki držav vsega sveta iskali rešitve za zmanjšanje svetovne revščine na način, ki ne bo ogrozil našega planeta.
Temperature na Zemlji so se od predindustrijskega časa zvišale za skoraj eno stopinjo celzija, biotska raznovrstnost pa se je zmanjšala za skoraj tretjino. Kontrast, ki je najbolj nesprejemnlijv pa je, da imamo na svetu lačnih 925 milijonov ljudi, predebelih pa kar dvakrat toliko!
Konferenca ima simbolni pomen tudi za Slovenijo, saj je bila pred dvajsetimi leti podobna konferenca v Riu de Janeiru prvi mednarodni dogodek, na katerem je sodelovala naša država, ki je le nekaj dni pred tem postala članica ZN.
3. ACTA, mednarodni sporazum proti ponarejanju, je bil ta teden na ključnem glasovanju v pristojnem Odboru za mednarodno trgovino, ki je sporazum z večino glasov zavrnil.
Nekateri poslanci kljub temu menijo, da gre za neupravičen napad na sporazum, ki ima namen preprečevati ponarejanje in spodbujati inovacije ter želijo sporazum popraviti ter tako odpraviti skrbi povezane z varovanjem osebnih podatkov.
Končno odločitev – ali bo ACTA stopila v veljavo ali ne – bodo sprejeli z glasovanjem vsi evropski poslanci na julijskem plenarnem zasedanju, čez 2 tedna.
4. Poslanci v odborih EP za transport, notranji trg in varstvo potrošnikov so podprli predlog, da bi od leta 2015 naprej morali biti vsi novi avtomobili opremljeni s sistemom, ki bi v primeru nesreče avtomatsko poklical številko za klice v sili 112 ter najbližjemu reševalnemu centru posredoval podatke o kraju in času nesreče.
Danes je z avtomatskim klicem v sili opremljenih okrog en odstotek avtomobilov, ocene pa kažejo, da stane namestitev okrog 100 evrov. Tak sistem naj bi v EU rešil 2500 življenj letno.
5. Za konec pa še novica, da je Slovenija uspela kot ekskluzivno geografsko zaščiteno proizvodnjo v EU ta teden registrirati še kraški pršut. Zaščitena geografska označba v EU označuje kmetijske proizvode, ki so pridelani na določenem geografskem območju ter imajo posebno kakovost, sloves in druge značilnosti, ki izvirajo s tega območja. Gospodarsko to pomeni, da podjetja iz drugih držav ne morejo več tržiti podobnega produkta pod istim imenom.
Poleg kraškega pršuta so v EU za Slovenijo zaščiteni še ptujski lük, šebreljski in zgornjesavinjski želodec ter prleška tünka, sir tolminc, ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre, nanoški sir, kočevski gozdni med, belokranjska pogača, idrijski žlikrofi in prekmurska gibanica.Ne smemo pa pozabiti tudi na Cviček, ki ga je cvičkova princesa Jasmina Podlesnik skupaj z Godbo slovenskih železnic ta teden predstavila v Bruslju.
Foto: Europarl
