Prosti pad Krščanskosocialne unije (CSU) v tednih pred volitvami na Bavarskem se je na volilno nedeljo ustavil. Ker je še prejšnji teden kazalo, da utegne večna vladajoča stranka pasti celo pod tretjino glasov, je več kot 37 odstotkov glasov dosežek, ob katerem si lahko ministrski predsednik Markus Söder celo oddahne.
Seveda ni razveseljivo, da tako nizko bavarska sestra druščine Merklove ni bila že od leta 1950. Toda utehi sta vsaj dve. Prva, pomembnejša, je, da naslednje bavarske vlade brez krščanskih socialcev ne bo mogoče sestaviti (kot je bilo nazadnje mogoče leta 1954). CSU in izobčena Alternativa za Nemčijo sta namreč skupaj dosegli slabih 48 odstotkov glasov (prav toliko, kot jih je CSU dobila na zadnjih volitvah) in s tem krepko absolutno večino v novem deželnem zboru.
Zato ima tudi zgodovinski uspeh zelenih, ki so dosegli skoraj 18 odstotkov glasov in drugo mesto, nekoliko grenak priokus. Söderja v nobenem primeru ne bodo izrinili s trona, četudi bi skupaj sklepali sicer malo verjetno navezo vseh ostalih deželnozborskih strank razen Alternative. Lahko pa morda dobijo povabilo v kabinet, saj CSU sedaj potrebuje koalicijskega partnerja, kot ga je v podobi liberalcev nazadnje imela med 2008 in 2013. Toda verjetneje je, da bo Söder koaliral s Svobodnimi volivci, ki tako močni kot tokrat na deželni ravni prav tako kot zeleni še niso bili. Pri njih gre pravzaprav za nekakšno omiljeno varianto krščanskih socialcev, zato bi koalicijska povezava delovala precej naravno, vstop v vlado pa je bil tudi cilj stranke.
Drugim je poginilo še več krav
Drugi razlog za (škodoželjno) zadovoljstvo pri CSU je, da so socialdemokrati nazadnje izgubili več kot krščanski socialci, ne le relativno, marveč celo absolutno. Zapustila jih je več kot polovica volivcev, tako da v po površini največji nemški zvezni deželi SPD nima niti deset odstotkov glasov več, kar je rezultat, ki smo ga v zadnjih letih povezovali zgolj z deželami na vzhodu, predvsem s Saško. Tako je uspeh zelenih predvsem posledica pretakanja glasov na levici. Večina na Bavarskem ostaja, če seštejemo dosežke CSU, Svobodnih volivcev in liberalcev ter jim dodamo še Alternativo, krepko na sredini in desni.
Markusa Söderja, ki ima, kot enkrat na naših strani že omenjeno, v nemški politiki podoben status kot v slovenski Janez Janša, lahko slednjič veseli še, da je Alternativa za Nemčijo z dobro desetino glasov ostala krepko pod svojimi pričakovanji in pričakovanji nekaterih opazovalcev ter celo za dosežkom z zadnjih zveznih volitev. Domnevati je mogoče tudi, da je strah pred izgubo oblasti CSU v zadnjem hipu na volišče pripeljal kar nekaj tistih volivcev, ki nazadnje niso glasovali, tokrat pa so glas oddali za vladajočo stranko. Kot sicer nazadnje v Nemčiji je namreč volilna udeležba znatno poskočila, s 63 na 73 odstotkov, vendar tokrat prirastka ni moč pisati zgolj na rovaš Alternative, marveč vsaj še zelenih, Svobodnih volivcev in krščanskih socialcev.
Če pa so slednji lahko z razsežnostjo poraza zmerno zadovoljni, bodo bavarske volitve še zgostile goste oblake nad berlinsko veliko koalicijo in Angelo Merkel. Če bosta koalicijski partnerici čez štirinajst dni pogoreli še v Hessnu, se bodo premiki zazdeli še nujnejši.
