Populizem je politična stalnica in bolezen javnega življenja. V bistvu gre za to, da vladajoči zlorablja svoj položaj zato, da ljudstvu podarja ugodnosti, ki si jih ne more privoščiti s prihodki svoje plače. Bistvo populizma je v »všečnosti«. Populist hoče biti všeč vsem, predvsem neki navidezni brezoblični masi, ki je enkrat na vsake toliko pozvana, da odda svoj glas na volitvah.
Populizem je tudi manever s katerim vladajoči skrivajo svoje prave in bistvene poteze. Lahko bi rekli, da uporabljajo sladkorčke, da skrivajo svoje nečednosti, ki jim pravimo danes korupcija. To je manever s katerim poskušajo podaljšati svoje upanje, da bodo na naslednjih volitvah uspeli ohraniti sedanje stanje. Za svoj uspeh potrebujejo populisti prikupno govorico, sredstva, ki njihovo pripoved plasirajo med ljudi in nekaj odmevnih potez, ki zadostijo človeško potrebo po ugodju.
Od trenutka, ko je establišment videl, da mu zaradi lastne nesposobnosti in pokvarjenosti oblast počasi polzi iz rok, so po hitrem postopku sklenili, da »ljudstvo potrebuje 2. januar«. Zelo mi paše, da bomo imeli prost prvi ponedeljek leta Gospodovega 2017. Paše. Vem pa, da ni dobro, ker daje potuho brezdelju in kulturi nesmiselnega praznovanja. Nesmiselnih praznikov imamo v Sloveniji preveč. Brez vsebine je oni 27. april, ko nekateri vpijejo in slavijo vstop v totalitarizem komunističnega in titoističnega tipa, ki nas še ni zapustil. Nesmisel je 2. maj. Nesmisel in brez vsebine je 2. januar. Več kot četrtina naših praznikov in dela prostih dni, nima vsebine in nima smisla. Nekateri boste zdaj vpili in kaj pa 15. avgust ali pa velikonočni ponedeljek, drugi si bodo upali mednje prištevati celo božič. A priznajte, čeprav se morda ne strinjati, vsi ti dnevi imajo vsebino in tudi stoletno ali tisočletno tradicijo med nami, kajti naštete dneve Slovenci praznujemo že vsaj 12 stoletij in ne vsiljeno le nekaj desetletij odkar so najslabši med nami prišli na oblast (saj veste, po njihovo: »najboljši so padli«, v resnici pa »najboljše smo pobili«).
Z letom Gospodovim 2017 vstopamo dokončno in zavestno v obliko levega populizma. Ko bodo v režimskih medijih izlivali svoj gnoj na Orbana, Trumpa in še kakšnega »ne-njihovega« voditelja, potem se spomnite, da naši levičarji delajo prav tako. Ko se boste čudili sosedom ali večini na oni strani Atlantika, da so izvolili take voditelje se spomnite, da se mi obnašamo se slabše. Kajti naši voditelji so sicer na oblasti, vodijo pa ne. Niso sposobni niti tega, da bi odstopili iz osnovne politične korektnosti potem, ko so jim že n-tič dokazali nesposobnost in korupcijo. Ker govorimo o politiki, ni potrebno enake stopnje dokazovanja kakor na sodiščih, kjer ne delijo pravice, temveč sprašujejo ali je po zakonu.
In med tem, ko naši mediji pljuvajo po poljski oblasti, polagajo temelje za novo, večno in nezmotljivo oblast pri nas. Zdaj z reformo pravosodja, ki je zastavljena tako, da nihče, ki bi bil ne-njihov ne more postati sodnik. In v kakšnem razsulu je naše pravosodje vemo, saj ga ljudstvo kliče krivosodje… Z novimi in novimi »družinskimi zakoniki« sovražnica družine, posiljuje našo podobo družine in uničuje normalnost medčloveških odnosov. Z nespreminjanjem državnega zdravstva, ki je le še ena sama čakalna doba, omogočajo milijarde izbrancem. Da ne bi pozabili onega naduteža, ki se je šel zdraviti v Avstrijo, še vedno pa me zanima ali na naše stroške ali na svoje in če že njegova opcija tako strastno in brezglavo podpira vse, kar je državno, zakaj je to storil, če je tako super, kar nam država nudi za čedalje višje davke in prispevke? Samo toliko, da ne pozabimo.
Pozabiti. Sladka pozaba, ki ljudstvo reši more resničnosti in na katero populist računa, ker ljudstvo brez spomina je raja, ki voli tistega, ki najlepše govori. Argentinci so uspeli presekati spiralo populista. Ali bomo Slovenci tudi tako pogumni? Dvomim. Preprosto smo tako ostareli, bolni in pokvarjeni, da nam bolj ustreza utvara, da zmoremo še dolgo tako živeti. A streznitev bo prišla in ko bo prišel tisti čas, ko bo drugačna vlada, bolj poštena, bolj slovenska, bolj sposobna, bolj vlada, bo morala najprej urejati finance in nered, ki zdaj vlada, morala bi (a ne bo mogla) mnoge aparatičke postaviti na cesto in zapreti neštete državne pipice, ki zdaj napajajo množice, ki slavijo zadnjo populistično potezo sedanje ne-vlade. Morala bo v najkrajšem času množico predobro plačanih socialistov navaditi na preprosto dejstvo, da na svetu ni nič zastonj, da država ni malha brez dna, ki jo plenimo po mili volji. Za kaj takega pa potrebuje solidno večino in kar nekaj let. Ker pa naši kontinuitetniki vse to dobro vedo, kajti nikakor si ne dovolim, da bi jih imel za neinteligentne, korak za korakom, betonirajo svojo premoč kjer le morejo. Betonirajo z zakoni in svojo pristranskost, lustracijo, preganjanje drugače mislečih in kar je še takega v njihovem repertoarju, razglašajo za normalno. Pa ni!
Pred nami je božič. Praznik Gospodovega rojstva, Jezusov rojstni dan. Odličen čas, da ljudstvu podariš kakšen nov davek, novo breme ali pa spremembo, ki je ne bo opazilo, ker se bomo vsi pogovarjali kako fejst bo, ker bomo 2. januarja doma. Kdo ima koga za norca?
Ljudje božji, ne bodimo naivni.
Vesele praznike pa kljub norostim naše ne-vlade, ker je Gospodar zgodovine prišel, da nas reši naših grehov in zasvojenosti in napak.
