Popredmeteni katoličani

118
429
Naredimo kakor so nekoč naredili apostoli. Zbudimo Jezusa, ki spi na krmi naše barke, ki se potaplja, da pomiri vihar, kakor je storil nekoč sredi Galilejskega jezera.
Naredimo kakor so nekoč naredili apostoli. Zbudimo Jezusa, ki spi na krmi naše barke, ki se potaplja, da pomiri vihar, kakor je storil nekoč sredi Galilejskega jezera.

Levica, ki nam vlada, katoličane pojmuje kot nebodigatreba, ki ga je potrebno izničiti. Od vsega začetka, tam daleč v letu 1941, ko so komunistični partizani preventivno umorili prvega katoličana in začeli krvavo brezbožno revolucijo, da bi se povzpeli na oblast, iz pozicije moči napadajo, uničujejo, difamirajo in delajo vsakršno krivico katoliški skupnosti in njenim institucijam, t.j. Katoliški Cerkvi kot taki.

Preganjanja so v teh sedmih desetletjih dobivala različne oblike in podobe. Najprej so bili umori, potem zapori in nacionalizacije, kasneje diskriminacije, vedno difamacije in laži… laž je tako globoko zapisana v DNK levičarja, da si katoličani in ljudje dobre volje tega ne moremo in moremo dovolj  predstavljati. Odnos do resnice jim je deveta briga, zato so sposobni lagati zdaj tako, v naslednjem hipu pa so sposobni izreči popolnoma nasprotno laž. Pri tem so postali mojstri besedičenja in leporečja, predvsem pa si z nenadkriljivo spretnostjo  izmišljajo vedno nove parole s katerimi se predstavijo za borce človekovih pravic, ko teptajo človekove pravice, se predstavijo kot borce za svobodo, ko svobodo ukinjajo, se predstavijo kot borce za napredek, ko nas peljejo v najhujšo reakcionarno preteklost v dobesedno temni, krvavi  rdeči vek… katerikoli levičar, ki ne pristane na te dogme, ni pravi levičar in ga prav oni najbolj strupeno napadajo. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da jih podpira medijska mašinerija in premoč (pri nas bi rekel celo monopol) na civilno-kulturnem področju. Ker levičarji po defaultu nikoli ne delajo nič koristnega, vsi po vrsti živijo od proračuna, beri od »delovnega ljudstva« ali kakor se danes rado reče od nas, davkoplačevalcev plenijo državo, da tukaj in zdaj nadpovprečno lepo živijo.

Zdaj pa spet stojimo pred sistematičnim, premišljenim in trmastim napadom levice na katolištvo v Sloveniji. Ker vladajoča levica, ki ima 2/3 parlamentarno večino, noče upoštevati Ustave, bo spremenila Ustavo, da izpolni svoje samooklicano poslanstvo, ki izhaja iz prepričanja, da je najhujše zlo v družbi prav katolištvo.  Ko pa oblast na tak način izvotli celotni zakonodajni sistem, ko ne gre več za nedotakljivost oseb pri kršenju zakonodaje, kakor so nas navadili pri propadlih tožbah zoper župane in tajkune, ki izpovedujejo levičarsko vero,  smo v Sloveniji prav tam kjer so bili Nemci, ko je Hindeburg postavil Hitlerja za kanclerja in je le-ta od tam izvedel prevzem oblasti. Legalno, s podporo parlamenta! Pri nas nimamo kakega Hitlerja (edini kandidat je po višini sicer primeren, ampak nima brčic in razmere so drugačne), ki bi postal Führer-Tito, ampak imamo stoglavo hidro, ki dosega podoben namen. Težava pa je v tem, da se s stoglavo množico težko boriš in še težje zmagaš.

Načrtovana sprememba ustave bo uzakonila diskriminacijo kot ustavno materijo. Logična posledica bi npr. bila, da se ukine Urad varuha za človekove pravice, ker bi postal na mah neustaven. Vsako govorjenje o enakosti, enakopravnosti, enakih možnosti in kar je še takega v arzenalu levice, postane v hipu brezpredmetno. Če bo dovoljena ena diskriminacija, bodo dovoljene tudi vse druge. Vprašanje je samo formalno in se glasi: »kako povedati, da bo lepo povedano«. Uradno se tudi tokrat zavzemajo »za … javno šolstvo« v resnici pa ustvarjajo totalitarni monopol, ki mu bo redko kdo ušel. Prisvajajo si duše in misli vseh otrok, da bodo proizvajali možgane cepljene na enoumje. Slovenija s tem amandmajem vstopa v novo dobo totalitarizma. Tokrat bo šlo za levičarski ustavni totalitarizem. Nič različnost, nič drugačnosti, nič svobode… posebej pa nič katoličanov, če pa so že, potem so to igrače na šahovnici slovenske levičarske politike. Igrače, predmeti, ne subjekti, osebe.

Nastopamo torej dobo novega preganjanja katoličanov in njihove Cerkve. Kakor je prvo potekalo pod masko OF, bo drugo očitno potekalo pod masko demokracije. Redna praksa levičarjev je, da zakone, ki se nanašajo na katoličane pišejo brez nas in proti nam. Nikoli nočejo, da bi tvorno sodelovali. Nikoli nas ne povabijo zraven ali pa – če že morajo – potem ignorirajo naše zamisli in pripombe, ker  zanje pač nimamo razuma in so naši predlogi apriori zanič. Za primerjavo lahko pogledate mnoge zakone, ki so si jih pisali zainteresirani sami ali pa so pri njih aktivno in kot dobrodošli partnerji sodelovali. Posebej to velja za vse zakone LGTB-jevske agende. Ko gre za katoličane in naše upravičene interese (saj smo daleč od kateregakoli privilegija!) med katere bomo na prvo mesto postavili trajnost, pravičnost in smotrnost zakonske ureditve, ki nas posebej zadevajo in so še vedno neurejene, pa nas ignorirajo. Zaradi tega je jasno, da smo zanje predmeti za igro, manipulacijo in dokazovanje svoje moči. Zanje smo igrače in ne ljudje, ki bi jih bilo vredno spoštovati in upoštevati. Pri načrtovani spremembi ustavo je mnogo dokazov za tako trditev. Npr. premier je obljubil v Škofovih zavodih, da bo odločbo US spoštovali. Zdaj pa popolno nasprotje. Država pravi, da so odnosi odlični, Cerkev pa – za zdaj še neuradno (nuncij je že povedal papežu kako je s tem) – trdi nasprotno. O Cerkvi, davkih in prispevkih države se laže vsepovsod. Denacionalizacija še ni končana in marsikdaj je krivična do cerkvenih pravnih oseb…

Preganjanje XX stoletja z  množico mučencev, ki so cvet naše Cerkve in najboljše, kar je naš narod kdaj položil na oltar, smo z odliko preživeli. Omogočili smo Sloveniji, da si je pridobila samostojnost in demokracijo, ker smo z uporom proti enoumju in totalitarizmu ohranjali prostor svobode in duha med nami. Ne dvomim, da bomo v zvestobi našim prednikom in bratom v veri, obstali tudi v prihajajočem viharju. Zavedati pa se moramo, da naš kozarec vode plava v svetovnem oceanu, v katerem divja svetovni orkan islamizma, divjega in sistematičnega preganjanja kristjanov, a ne le s te strani, temveč tudi s strani liberalnega ateizma, ki preplavlja Zahod (tudi Bruselj), ne smemo pričakovati naklonjenosti.

Naredimo kakor so nekoč naredili apostoli. Zbudimo Jezusa, ki spi na krmi naše barke, ki se potaplja, da pomiri vihar, kakor je storil nekoč sredi Galilejskega jezera.

118 KOMENTARJI

  1. Gospod Dr. Andrej M. Poznič pred časom ste napisal zelo aktualen članek Smrt demokracije.
    Naslednje vaše ugotovitve veljajo tudi za slovensko desnico ali prav katoliško desnico, kjer pravite:
    »Prvi razlog za umiranje demokracije od znotraj je slaba ponudba kandidatov, ki naj jih ljudje volijo. Stranke, ki so naravno in potrebno orodje za združevanje politično sorodno mislečih ljudi, hitro postanejo fevdi takih in drugačnih zaprtih krogov, tudi klik imenovanih ali struj, ki ne dovolijo, da bi kdorkoli, ki ni »naš« prišel na kandidatno listo »naše stranke«. Notranji boji v strankah se tako ali drugače odločijo v korist ene same struje, ki potem skrbi, da ostane na položajih. Politične stranke običajno vodijo predsedniki, ki so na položajih zelo, zelo dolgo.
    Naloga strank je, da poskrbijo za kvalitetne (človeško – nravno in strokovno) kandidate. Ker pa se kandidira predvsem po logiki »naš« v smislu strankarske struje oz. klike, potem smo priča prvi stopnji negativne selekcije, ki uničuje demokracijo od znotraj. Drugi korak naredijo potem mediji, ki močno vplivajo na izbiro državljanov. Če so mediji enoumni, kakor je to primer Slovenije, potem se kolo negativnega kadrovanja zavrti čedalje hitreje in se tako razvrednoti predstavniški sistem, ki je bistven za vsako demokracijo. Poslanci postanejo zgolj »glasovalni stroj«, kakor lahko opažamo pri nas, posebej, ko so na oblasti sile kontinuitete.
    Na slovenski ravni mora stranka prestopiti parlamentarni prag, potem pa se po volilnih enotah primerja okraje in procente glasov, ki so jih kandidati iste stranke prejeli, da se določi kdo bo prišel v parlament. V praksi to pomeni, da nihče ne ve koga voli in kdo bo izvoljen.
    Ali ne bi bilo bolje, da bi ukinili volilne okraje in uvedli strankarske liste v volilnih enotah s pravico do preferenčnega glasu? Preprosto, pregledno in pošteno. Verjetno pa je to preveč za naše strankarske lobije. Šele tako bi volivci neke stranke lahko soodločali koga hočejo in koga ne v parlamentu.«
    Ali se je v tem pogledu na desnici kaj spremenilo?.

  2. Temeljni problem je sama slovenska katoliška desnica.
    »Ne glede na vzroke je temeljni problem sama slovenska katoliška desnica.
    Namesto da bi se javno zavzemali za gospodarski in posebno socialni razvoj v skladu s slovensko tradicijo in potrebami, so jim glavna skrb dobra politična ali siceršnja donosna politična mesta.
    Od nečesa je treba živeti, toda v politiki je vendar potrebna tudi ideologija, gospodarski in socialni načrti, ne zgolj kariera.«
    Prof.dr. Stane Granda, član SAZU
    https://www.casnik.si/index.php/2016/05/12/je-slovenija-se-katoliska/

  3. “Slovenija potrebuje moralno prenovo, saj je prejšnja nomenklatura želela sprivatizirati premoženje, pri nas pa izigrati delavca v njegovi lastninski pravici.

    Na podlagi t.i. Mencingerjevega zakona o privatizaciji podjetij je prejšnja nomenklatura in njeni prijatelji »sprivatizirala« velik del t.i. družbenega premoženja, ki je bilo v resnici delavčevo premoženje. Se ve, da je taka »privatizacija« nična.”

    prof. dr. Ludvik Toplak, bivši rektor mariborske univerze, bivši veleposlanik v Vatikanu, ob osamosvojitvi predsednik DPZ, družbenopolitičnega zbora, v tridomni skupščini RS

    https://www.casnik.si/index.php/2015/07/14/ludvik-toplak-slovenija-potrebuje-moralno-prenovo/comment-page-1/#comment-119439
    Ne pozabimo, da je zgrešena privatizacija povzročila ponovno neenakopravnost državljanov ! Strinjam se z mnenjem bivšega ministra dr. Andreja Umeka, SLS, da danes, ko se začenjamo zavedati gospodarskih in moralno-etičnih posledic Drnovšek–Markovićeve privatizacijske zakonodaje, nikakor ne bi smeli za napačne odločitve kriviti celotne slovenske politike. Krivce za ekonomski in etični kolaps v slovenskem gospodarstvu, ki sta v veliki meri posledica zgrešene privatizacije, je potrebno imenovati z imenom in priimkom, naj gre za posameznike in stranke. Vsakdo bi moral prevzeti polno odgovornost za svoja stališča in dejanja in nikogar ne bi smeli obtoževati za stališča in dejanja njemu politično in ideološko konkurenčnih subjektov. »Demosova privatizacija je predvidevala, da del takratnega družbenega premoženja pripade skladom, pokojninskemu, odškodninskemu in razvojnemu, preostalo pa se v obliki certifikatov razdeli med vse polnoletne državljane Republike Slovenije. S tako privatizacijo bi bilo v celoti zadoščeno ustavni zahtevi po enakopravnosti vseh državljanov«, tako prof. dr. Andrej Umek, v prispevku »Politika je spodbujala menedžerske prevzeme«; DELO – SP, 20.09.2014.
    Vendar ne pozabimo, kdo vse je zagovarjal menedžerske prevzeme, tudi na desnici!
    http://hubert.blog.siol.net/2013/12/20/ne-pozabimo-kdo-vse-in-kako-je-zagovarjal-tajkunizacijo/
    http://hubert.blog.siol.net/2015/12/30/pogubna-izjava/

    • Hvala za link do “Ne pozabimo, kdo vse in kako je zagovarjal tajkunizacijo!”. SDS-ovega ravnanja sem se sicer dobro spomnil, ravnanja ostalih strank pa ne.

  4. Levica in desnica sta podpirali menedžerske prevzeme in gledali proč pri kreditih

    Tako trdi tudi ekonomist dr. Jože P. Damjan. »Saj ni potrebe, da bi kredite vračali«, je Bine Kordež, nesojeni glavni lastnik Merkurja, samozavestno dejal še oktobra 2007.

    Nihče od poklicanih vladajočih in pristojnih, njemu in podobnim, tedaj ni javno oporekal in ukrepal.

    Podobno je bilo za vse dotedanje številne primere divje privatizacije skupnega družbenega premoženja. Bilo pa je več kot očitno, da gre za oškodovanja družbenega premoženja, na račun razvoja gospodarskih družb in za protiustavne privilegije vodilnim nameščencem, seveda na račun drugih upravičencev do skupnega premoženja. Tega v EU ne poznajo.

    Prevladalo pa je mnenje rektorja dr. Jožeta Mencingerja, ki ga je Gospodarski vestnik dvakrat objavil, oktobra 1996 in aprila 1998, in sicer: «Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.”

    Pravna država tedaj torej ni ukrepala, enako ne politika, vse do 2008, ko je vlada spremenila zakon o prevzemih, da onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. Večina držav EU ima pravila, ki so usmerjena v prepoved finančne pomoči ciljne družbe prevzemniku.

    Kdo je tu zatajil? Kdo je povzročil slabe kredite in bančno luknjo? A se to res še ne vidi in ne more sankcionirati, vsaj na volitvah?

    Dr. Jože p. Damjan v tem intervjuju sicer tudi pravi: »Če zanemarimo moralni vidik te privatizacije in pogledamo samo ekonomskega, je bila zadeva vzdržna: obresti, ki jih menedžerji plačujejo za kredite, so bile nižje od donosa podjetja. Menedžerski odkup se je zaradi višjega donosa sam financiral.«Pa se financiranje kreditov prevzemnikom menedžerjem, na račun ostalih deležnikov podjetij, v mnogih prevzetih podjetjih ni izšlo.

    To je bilo izčrpavanje in oškodovanje prevzetih podjetij. Na primer, v Hypo banki so dokazali, da je šlo za popolnoma zasebne koristi menedžmenta, kar preiskujejo avstrijski organi. V Sloveniji pa, »nič se ne da«! Če seveda zanemarimo moralo je pa vedno lahko vse v redu.

    Ali res lahko kar zanemarimo moralo? Zakaj potem imamo skupnost, državo, kaj je njeno vezivo?

    Bivši predsednik Milan Kučan je že v televizijskem pogovoru v torek 15. januarja 2002 izjavil: »Nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC-Ljubljana je neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja!

    V letih 2004-2007 so velika slovenska podjetja, ki so danes izginila, šla v veliko kreditno ekspanzijo za bodisi velike naložbe v kapacitete.

    Dr. Damjan pravi: »Če pri nas vprašate politike, kaj bomo počeli čez 30 ali 40 let, nobeden nima pojma, kaj naj bi počeli. Vizija naših politikov je računovodska, zanima jih samo eno, da se bilance na letni ravni zaprejo, ne pa dolgoročen gospodarski razvoj. Ta »računovodska politična vizija« nas bo dolgoročno pahnila v zaostajanje tudi za vzhodnoevropskimi državami. Češka nas je že prehitela.«

    Ali ni ravno pomanjkanje realnih vizij in strategij specializacij tudi v podjetij največji in pogosti vzrok za njihovo prezadolženost in propad?

    Ekonomist dr. Jože Damjan je že l. 2013 poudaril, da se na dolgi rok neetično poslovanje ne obrestuje, pravi: “Tudi največje korporacije so na ta način doživele velike izgube, predvsem na račun izgubljenega ugleda, ki ga je zelo težko povrniti. Nastaja seveda tudi zunanja škoda. Slabe kredite bo moral nekdo plačati. In očitno bomo to davkoplačevalci. V Sloveniji škoda neetičnih odločitev znaša 15 % BDP v bančnem sektorju, če temu pripišemo še izgubljeno gospodarsko rast, je račun še višji. Slovenijo bo tako pomanjkanje etike stalo okoli 30 % BDP.“

    Koliko se je v tem zmotil, je kdo od politikov to sploh opazil?

    Slovenska država, levica in desnica niso sledili evropski direktivi o varovanju delničarjev in upnikov. Žal je to pri nas še vedno »tabu tema«.

    Vlada Janeza Janše oz. konkretno Jože Tanko, SDS, enako NS.i, so še 21. novembra 2007 trdili, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov. »Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah enakopravno obravnava vse možne akterje prevzema, tudi menedžerje. Praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije.«

    Vladajoča desnica v l. 2004-8 očitno ni prav razumela direktive in je vede ali nevede podpirala tajkunske prevzeme in kredite. Šele na pritisk javnosti je sprejela spremenjeno zakonodajo za prevzeme.

    Berem sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 148 seji, 28. novembra 2007, o noveli zakona o prevzemih: «Vlada RS je na današnji seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1A) in ga poslal v obravnavo in sprejem DZ RS. Predlog zakona ureja spremembo postopka dajanja prevzemne ponudbe, in sicer v smislu prepovedi zastave vrednostnih papirjev ciljne družbe. Taka sprememba je usmerjena v preprečevanje situacij, ko prevzemnik zastavi vrednostne papirje ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za njen prevzem.
    Ministrstvo za gospodarstvo je pri pripravi sledilo ključnim načelom, ki so usmerjena zlasti v zaščito interesov vseh in še posebej manjšinskih delničarjev ter enakost njihove obravnave, določitev pravične cene, obveznost prevzemne ponudbe, varstvo pridobljenih pravic, pravno varstvo, transparentnost prevzemnega postopka, obveščanje vseh strank, posebno predstavnikov zaposlenih, o vseh ključnih elementih povezanih s prevzemno ponudbo, transparentnost obrambnih struktur. Sprejeta novela zakona bo izboljšala preglednost na področju tako imenovanih menedžerskih odkupov gospodarskih družb.«Berem tudi dokument; EVA: 2007-2111-0154, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVZEMIH (ZPre-1A), kjer je povsem jasno navedeno: »Večina držav EU prevzemniku zakonsko prepoveduje finančno pomoč družbe, ki jo prevzema. Prepovedano je, da prevzemnik zastavi vrednostne papirje, delnice, ciljne družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank). S to rešitvijo naj se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. S predlagano spremembo pa da se želi zaščititi interese ciljne družbe, predvsem v smeri zaščite manjšinskih delničarjev in enakost njihove obravnave«.
    Torej je vedenje o problematičnosti naše »divje privatizacije« glede na vrednote in regulativo EU le obstajalo. EU torej prepoveduje prevzemniku izčrpavanje in oškodovanje gospodarske družbe.
    Žal pa smo državljani po privatizaciji, po zaslugi levice in tudi desnice, zopet ostali neenakopravni, kršena je bila ustava in naše ustavne lastninske pravice. Te se že 20 let kršijo tudi delojemalcem z neplačevanjem njihovih že zasluženih pokojninskih in drugih prispevkov. To je bistveni vzrok za poraze desnice na volitvah.
    Kdo vse bi torej moral pravočasno zaustaviti divjo privatizacijo in tajkunizacijo Slovenije, četudi na Ustavnem sodišču? Politika, stranke, vlade, pravna država, stroka in nadzorni sveti. Kar pa se je zgodilo in se še dogaja, je nezaslišano, predvsem pa neodgovorno in tudi kaznivo! Kdaj bodo odgovorni na levici in desnici odgovarjali volivcem?

  5. Slovenska desnica veliko govori, naredi pa nič desno ekonomskega
    To je desnica iz političnih, ne ekonomskih razlogov.
    Gre le za to, da želijo politiki obdržati politično kontrolo nad državnimi bankami.
    In temu se v Sloveniji noče odreči nobena politična opcija, pa če to še tako obljublja pred volitvami.
    Je pa odraščanje države zagotovo odgovornost državljanov, bistrih, razgledanih, s širokim razgledom.
    Ti bi se morali angažirati.
    http://www.finance.si/8846038/Egon-Zakrajsek-Slovenska-desnica-veliko-govori-naredi-pa-nic-desno-ekonomskega?metered=yes&sid=466326296

  6. Desnica, DEMOS, seveda tudi Janez Janša, so zaslužni za osamosvojitev in predvsem za spremembo enoumnega režima, ker so to predstavniki bivšega režima le dovolili, ker režim ni bil več vzdržen in je bil preživet, sicer bi lahko prišlo ob osamosvajanju zopet do državljanske vojne. Ob osamosvajanju je bila desna opcija samo dve leti na oblasti in je vse to izpeljala, da smo Slovenci dobili demokratično samostojno Slovenijo. V vseh dobrih 20 letih samostojne RS je bila desna oblast le enkrat 4 leta, pa še takrat je vladala s zakoni divjega lastninjenja, zakoni kilave tržne ekonomije, ki jih je sprejela tranzicijska levica, uporabljala pa tudi desnica, celo o kreditiranju tajkunov s zastavo delnic prevzetega podjetja, kar je kraja, ki je v EU bila in je prepovedan, tudi zakoni o neplačevanju socialnih prispevkov delavcem, kar je goljufanje brez primere. Kaj učijo slovenske Univerze?
    Res pa je, takrat smo vstopili v EU in NATO in dobili Evro! To so eksaktna dejstva!
    Nasledniki, zagovorniki enoumja, tudi mnogi mediji in predvsem družboslovna elita, odmaknjena od delovnega ljudstva, pa še vedno ob vsaki priliki in skoraj vsak dan kriči, za slabo stanje je kriva le desnica in seveda Janez Janša, ali pa tujina, drugi, samo »MI« ne, ne desni ne levi?! Je to pošteno, sprejemanje odgovornosti in državotvornost? Kdaj bo revolucionarna stran priznala, da je bila revolucija zaman, zgrešena, saj se je enopartijski sistem moralno in ekonomsko zrušil, njihovi nasledniki pa so le priznali, ko smo menjali ustavo, da brezrazredna družba z »nikogaršnjo družbeno« lastnino in enopartijsko vladavino, ki krši osnovne človekove pravice, vodi v bankrot in prepad, ne pa v razvoj.
    Kdaj bo desnica spoznala, da je bila premalo dosledna in pravična, da je kar sledila divji privatizaciji in tajkunizaciji, tako da smo državljani zato zopet neenakopravni, kar je v nasprotju z demokracijo in Ustavo; ni dosledna pri uporabi odgovornosti gospodarskih družb, ni odpravila goljufanja zaposlenih, ni se dovolj poglobila v rešitve demokratičnih razvitih družb, ni spoznala, da očitno v Sloveniji ni še pravega znanja za odgovorno tržno ekonomijo, in je žal izgubila stik z volivci, kar je največja njena hiba, saj tudi zato demokracija ne funkcionira, simpatija in zmaga na volitvah se pa odmika!
    Tudi pri regulaciji pornografije in zaščiti mladoletnih je desnica povsem zatajila!!!
    Zasluge so hvalevredne, a nove rešitev so potrebne, tudi na desni politični opciji, ki je na volitvah popolnoma pogrnila, a doslej še ni napravila samokritične demokratične analize vzrokov volilnega poraza, saj velja še naprej po starem, »oni drugi so krivi, mi pa ne, je vendar jasno«! Meni ne!
    Volivci smo na potezi, na vsej črti, problem pa je obstoječi volilni sistem za DZ RS ! Za spremembo ni dovolj vneme, ne na desni, še manj na levi, tudi ne za boljši kompromis volilnega sistema.
    V strankah, tudi v strankah slovenske desne pomladi, prevladuje avtokracija, -značilna za totalitarne enopartijske režime-, in ne notranja demokracija, kjer ne odloča samo vodstvo stranke, kdo bo kandidat stranke na volitvah, temveč so o tem odločajo vsi člani stranke, ali njihovi o poverjeniki i.p.
    Levi oz. vsi vodilni politiki, predsedniki strank, vztrajajo pri sedanjem partijskem proporcionalnem volilnem sistemu, kjer se voli samo partijo in njenega izbranca, volivec pa nima prave izbire kandidata in ne more uveljaviti osebne odgovornosti do poslanca za njegovo delo, čeprav vsi delajo z mandatom »v službi ljudstva in za račun ljudstva«, a jim ljudstvo tako ne more izstaviti računa in reklamacij za slabo delo in slabe rezultate!

    • Da, tudi centraliziranje strank v bližnji preteklosti je doprineslo k šibkejši demokraciji. Centralizacija je šibkost slovenske demokracije še na področju državnih inštitucij. Po osamosvojitveni prepad med državnimi ustanovami in lokalnimi pa so povečevale tako leve kot desne politike. Kako to popraviti ne vem, nekaj razlogov čemu je centralizacija slaba sem pred kratkim izvedel v temle članku iz leta 2004: http://www.historyandpolicy.org/policy-papers/papers/from-herbert-morrison-to-command-and-control-the-decline-of-local-democracy Čeprav je star članek, zaobjema dolgo obdobje.

      Še huje kot smo mi padli v tranzicijsko past tajkunizacije so padli Rusi. Naša tajkunizacija je večinoma sama propadla v času gospodarske krize medtem, ko je rusko tajkunizacijo lastnoročno zabremzal sam Vladimir Putin. Zaradi česar med Rusi še dandanes žanje simpatije. Seveda je to naredil na bistveno drugačen način kot je pri nas naredila gospodarska kriza. On je pač premoženje najbogatejših in politično najnevarnejših tajkunov enostavno podržavil njih pa pozaprl ali izgnal na zahod. Seveda ne vseh, saj je Ruska federacija še vedno dežela z največ miljarderji na prebivalca na svetu. Torej čistokrvna plutokracija.

  7. Spoštovani gospod Mihič, s ponavljanjem subjektivnih stavkov o zgodovinskih napakah ne pridemo nikamor. Iščimo nove pristope, predvsem pa uporabne rešitve. Eden takšnih je morda vprašanje, kako dopovedati volivcem, da problemi rastejo ter da jih ni moč reševati brez sodelovanja vseh političnih opcij. Torej, da je potreba voliti tiste stranke, ki ne vodijo izključevalne politike oziroma se zavežejo k sodelovanju. Pa naj si gre za leve ali desne – saj te delitve ni več.

    • Ali je nov in tudi star pristop, to je akualiziranje spremembe volilnega sistema, kar trenutno obravnava ustavno sodišče in ga zelo proporoča tudi g. Poznič, a so stranke desnice kar tiho!

  8. G. Poznič, stavki, kot so »laž je tako globoko zapisana v DNK levičarja« oz. » Ker levičarji po defaultu nikoli ne delajo nič koristnega, vsi po vrsti živijo od proračuna«, ne držijo stoodstotno. Poznam takšne (prav gotovo tudi Vi), ki ne lažejo in ki znajo delati. Zato ne razdvajajte državljanov. Potrebujemo iskati tisto, kar nas povezuje – ne glede v kakšni družini (levo ali desno usmerjeni, verni ali ateistični) smo se rodili. To je naša prava naloga, če ne zgodovinska dolžnost.
    Sami pišete, da k nam veliko slabega prihaja iz »svetovnega oceana«. Drži, a potem je prizadevanje za naš »najmanjši skupni večkratnik« edina možna pot. Gre za pot, ki je neskončno bolj zahtevna kot pljuvanje počez in povprek. Gre za kombinacijo zaupne molitve in nenehnega iznajdljivega truda.

  9. No, pa sem le odblokiral računalnik.

    Avtor, dr. Poznič piše brez olepševanja. Takšno pisanje pa je nujno, ko gre za negativno delovanje oblastne politike, ki je krivična do sodržavljanov, ki so kristjani.

    Tudi Jezus je govoril brez olepševanja.

  10. Oblast ravna do kristjanov diskriminatorno , pri čemer grobo krši mednarodne akte in človekove pravice.

    In to se dogaja pod taktirko premierja, ki je ustavni pravnik in predsednika državnega zbora, ki je mednarodni pravnik.

    Predsednik državnega zbora Brglez, je neposredno odgovoren za spoštovanje odločb ustavnega sodišča in določb ustave ter mednarodnih aktov o človekovih pravicah.

    Na podoben način je Brglez storil podobne kršitve, ko je neupravičeno odvzel mandat Janši.

    Takšen ne more biti predsednik slovenskega parlamenta.

    Sicer bi moral biti po demokratičnem pravilu predsednik parlamenta iz vrst desnice, saj je na oblasti levica.

    Ker je tudi predsednik iz levice, ni potrebne kontrole nad delovanjem levice, zlasti še, ker ima ta monopol v parlamentu.

    • Oblast v Sloveniji da grobo diskriminira kristjane. A res? Nisem še bral, da to zazanala EU in pristojne inštitucije.
      Sloveska demokracija je opoteča, deluje, čeprav slabo, tudi zradi volilnega sistema in avtokratske kulture vodstev strank.
      Levica ima premiera zato, ker je zmagala na volitvah in je na oblasti, ima večino v parlamentu, ki je najvišja oblast v parlamentarni demokraciji.
      A res oblast oz. potem tudi premier kristjane dikriminira, sam premier pa pravi, da je katoličan in vodstvo cerkve to sprejema.

  11. Mislim, da je avtor problem preozko zastavil. Diskriminirani niso samo katoličani, temveč vsi, ki odstopajo od enoumja. Tako je bilo v preteklosti in tako je še sedaj.

    Tudi glede šol je tako. Diskriminirane bodo vse šole, ki niso pod nadzorom levega enoumja in ne samo katoliške.

    Prizadeti trenutno v Sloveniji te težave ne morejo sami rešiti, lahko pa poizkusijo na mednarodni ravni. Bo pa večja možnost za uspeh, če se angažirajo vsi prizadeti in usklajeno delujejo, kot če bo to počel vsak zase.

    • Gospod Tine, to, kar ste navedli, je srz zapletenega slovenskega polozaja. Bravo, in hvala.

      (kar nekako moram dodati, ne vem, zakaj vas je nekdo pred dnevi pokroviteljsko okarakteriziral, ko ste upraviceno opozorili na vprasljivost nekaterih trditev gospoda Strgarja).

      In se tole: danasnji posvet ge. Amelie, g. Svitasea in g. Mihica je za mene izjemen (!), hvala za vas oseben trud, ponizno pozdrav.

      • Mnenje o posvetu 29. 9. sem imel na podlagi domneve in teze. Domneve, da so (smo) ga. Amelie, g. Svitase in g. Mihič nek daljši čas upali na sogovornika. Teze pa o tem, da ni pogoj enakost mnenj, temveč je za posvet pogoj poslušanje.

        En dan.

    • G. Tine strinjam se z vami, diskriminirani so mnogi “pridni Slovenci”, ki ne odobravajo emoumja ne strankokracije. Moje mnenje:
      Kdo zatira naš razvoj?
      ONA, 6. Junija 2017
      SVET KAPITALA, 23. Junija 2017

      Slovenci smo delavni in varčni. Imamo menda vrhunske šole in znanje, nam laska in pove javna stroka in politika. Le država ne more brez kreditov. Politika je že davno obljubila rast blagostanja ne glede na rezultate.
      Kdaj pa konkurenčnost realne ekonomije? Ali res imamo za vse to potrebna vrhunska znanja? Kaj to potrjuje? Zajamčene plače in nizke pokojnine očitno ne! Kakšne reference iz realne ekonomije imajo naši politiki? Ali so desni politiki kaj boljši, ki bi jim Slovenci bolj zaupali svoj kapital in jim dali mandat za oblast? Težko.
      Slovenci bolj zaupajo levici, volijo politiko, ki še vedno opeva revolucijo in propadli socializem, a poskrbi za standard, četudi z krediti, kot je praksa. Za našo zadolženost pa so krivi EU, gnili izkoriščevalski kapitalizem in tržna ekonomija, celo zahodna civilizacija? Vse kar smo očitno sprejeli s figo v žepu. «Drugi so krivi. Le mi ne!« Častno? Fenomen pa je, da državljani ne zaupajo svoj kapital ne levi , ne desni politiki, ne podjetjem oz. menedžerjem!
      Slovenci imamo kapital, privarčevana sredstva. V bankah je več kot 17 milijard evrov, od tega je za kar devet milijard nevezanih vlog. Slovenski kapital, vzajemni in pokojninski skladi i.d., v višini okrog 10 milijard evrov, je bil pregnan v tujino, kjer financira naložbe in nova delovna mesta. Slovenci imamo v vzajemnih skladih samo pet odstotkov BDP kapitala, Nemci 40 odstotkov, ZDA pa celo 78 odstotkov. Državljani v ZDA očitno zaupajo svoje kapital oblasti in podjetjem oz. menedžerjem, ki potem lažje ohranjajo ter ustvarjajo delovna mesta. Naši menedžerji pa tarnajo, da jih banke nočejo kreditirati, a ne pridobivajo finančna sredstva na kapitalskem trgu. Vlada nas se je tudi zato letos že zadolžila 2,6 milijarde evrov in se bo še do konca leta.
      Ali cilji in strategija pametne specializacije Slovenije in njena vizija ne obetajo razvoja dežele in prave naložbe tudi za slovenski kapital? Ali jo politika sploh zadostno pozna? EU jo zahteva, saj je pogoj za sredstva za razvoj države?
      V knjigi »Zakaj narodi propadajo« piše: »Države danes propadajo, ker njihove ekonomske institucije ne spodbujajo ljudi, da bi varčevali, investirali in inovirali.«
      Kdo zatira naš razvoj? Voditelji političnih strank, ki niso osebno odgovorni volivcem. Imajo ekonomske svetovalce, ki ne dajo rezultatov z višjo dodano vrednostjo na zaposlenega. Znanje z rezultati nima še veljave.
      Prednost ima oblast, ne pa rast ekonomije. Partijski proporcionalni volilni sistem jim je odlično kritje!
      Franc Mihič, Ribnica

  12. »Laži… laž je tako globoko zapisana v DNK levičarja, da si katoličani in ljudje dobre volje tega ne moremo in moremo dovolj predstavljati. Odnos do resnice jim je deveta briga, zato so sposobni lagati zdaj tako, v naslednjem hipu pa so sposobni izreči popolnoma nasprotno laž. Pri tem so postali mojstri besedičenja in leporečja, predvsem pa si z nenadkriljivo spretnostjo izmišljajo vedno nove parole s katerimi se predstavijo za borce človekovih pravic, ko teptajo človekove pravice, se predstavijo kot borce za svobodo, ko svobodo ukinjajo, se predstavijo kot borce za napredek, ko nas peljejo v najhujšo reakcionarno preteklost v dobesedno temni, krvavi rdeči vek… katerikoli levičar, ki ne pristane na te dogme, ni pravi levičar in ga prav oni najbolj strupeno napadajo….«, pravi g. Poznič.
    Ne morem dojeti, da to lahko zapiše teolog, ki uči bratsko ljubezen in demokracijo. To je trditev, ki je njeno čisto nasprotje in je smrtna obsodba demokracije, v kateri lahko sobivajo različno misleči. Pa menda v demokratični družbi ne živijo lahko le »resnici vedno privrženi kristjani« (ki sicer hodijo k spovedi)«, levičarji , ki so»lažnivci po DNK«, so pa nezaželeni….. ?
    Za demokracijo ne velja: »Levi so napredni, desni konservativni?«
    To trdijo demagogi, kar ni pravilno, je podcenjevalno!
    Naravno je, da obstoje desničarji in levičarji, oboji so potrebni!
    Desni, ki so nagnjeni bolj k ustvarjanju prihranka-kapitala!
    Levi, ki so bolj nagnjeni k delitvi prihranka-kapitala!
    Srečna in modra je družba, če se oboji, glede na okoliščine in stanje v družbi, pravočasno izmenjujejo na oblasti in to po volji volivcev!

    • Kot da ne veste, da pri nas nimamo normalnih razmer. Ker delitev na levo in desno poteka namreč še vedno po ločnici glede na pripadnost v 2.s.vojni.
      Stranke so si sicer nadele imena po demokratični vsebini, a jih spremlja dediščina neprečiščene preteklosti.
      Z njimi smo seveda vsi ujetniki preteklosti.

  13. »Pozor! Hudič je mojster pretvarjanja. Ravno tam ga ni, kjer ga najprej vidimo. Slovenski kristjani smo po tradiciji antikomunisti. Imamo razloge za to. Upravičene. Prvi je Kočevski rog. Toda medtem ko se strastno ukvarjamo z »rdečo« nevarnostjo onkraj barikad, mojster pretvarjanja neopazno, čisto nedolžno za našimi hrbti opravi najbolj škodljive manevre. Tako se nam je zgodilo, da smo danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene preko »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Bíli smo silne bitke proti brezbožni levici, v zaledju pa klecnili na kolena desničarskim bogovom kapitala. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše!«
    DRUŽINA; 8.7.2007, Branko Cestnik : Ali lahko kristjan voli levico?
    Že tedaj sta Branko Cestnik in DRUŽINA oz. odgovorni urednik msgr. Franci Petrič jasno povedala, kaj je dvojna morala in aktualen problem Cerkve.

  14. Evropa marsikaj ne zazna. Kam pa bi prišli, da bi vedno na Evropo čakali, da ona uredi krivice pri nas.

    Za to smo poklicani mi sami, da povzdignemo glas, saj krivic ne bomo dopuščali.

    • Evropske direktive in vzori v državah EU nam odkrivajo to, kjer zaostajamo, tudi npr. pri volilnem sistemu, kjer je politika strank nepoštena do volivcev in jim krati pravico izbire poslanca. Na to temo je trenutno edini posnetek na to temo na Studio city, a je vreden ogleda, saj problem volitev zadeva vsakogar.
      V studiu o tem, ali je volilna zakonodaja res v neskladju z ustavo. Gosti: dr. Zoran Božič iz Državnega sveta, v katerem so sprožili ustavno presojo, dr. Mitja Horvat iz mandatno volilne komisije Državnega zbora ter ustavni pravnik dr. Jurij Toplak

      https://www.rtvslo.si/studiocity/arhiv/580

  15. Levi oblastniki spet uživajo, ko imajo dvojna merila:

    – do kristjanov, ki so slovenski državljani in ki redno plačujemo v proračun in ki smo soustvarjali slovensko skupno dobro, imajo mačehovski odnos

    – do tujcev pa materinski odnos.

        • Mihič ..”A slovenski volivci verjamejo in razumejo le laži?”
          —–
          JA!
          Slovenski volivci večinsko volijo levico. Ta je nekakšna naravna naslednica komunizma, medtem ko je desnica njena naravna nasprotnica.
          Delitev na levo in desno poteka v glavnem glede na nerazrešen zgodovinski jedrni spor.
          Temeljna lastnost ideologije komunizma je izgon Boga. Posledično to pomeni izgon Resnice.
          g Mihič, katera smer je po vaše bližja resnici,
          desna ali leva?
          Desno se je v zadnjem stoletju sistematično izničevalo.
          Nastopi obdobje enoumja, iz katerega izide nova generacija. “Novi človek” po Djilasu.
          Kje smo zdaj ?

        • Ni dovolj, da se politik zavzema za resnico, če se potem, ko je na oblasti, vseeno pusti zlorabljat.

        • Se strinjam.
          A vseeno je realnost taka, da visimo v levo. Namesto nekega ravnovesja, smo nagnjeni že toliko da propadamo.
          Komu je to lahko v interesu ?

        • Gnijemo. Teren je nagnjen predvsem zaradi stranke Levice (na začetku stranke ‘Demokratičnega’ Socializma), saj njihov pravi nasprotni pol sploh nima predstavnika v parlamentu. Se strinjam, imamo preveč socialistične izobrazbe, da bi nasedali Laissez-faire modelu ekonomije (modelu ‘čistega’ kapitalizma), ki so ga imeli Irci v času velike irske lakote. To je že en tak problem, saj se zdi, so vse desne stranke nagnjene k takšnemu modelu. Še več glede na tezo, ki se je valjala naokoli po zadnjih državnozborskih volitvah, so k Laissez-faire modelu nagnjene vse stranke razen stranke Levice in recimo stranke NSi. Čeprav je NSi-jeva krščanska in socialno zavedna načela izpodkopalo ravno ravnanje RKC s cerkvenimi Zvonovi. Ni za zamerit volilcem, da nočemo tako imenovane džungle. Kot, da je svoboden trg nekakšna demokracija. Saj ste videli kako hitro je svobodni trg izvedel kolektivno kazen nad cerkvenimi zvonovi. Kolektivna pravica je bila zelo hitra medetem, ko bomo na individualno verjetno načakali.

          Tako smo pač padli pod oblast nagnjeno k absolutizmu podobnemu temu, ki ga opisuje Thomass Hobbes v svoji knjigi Leviathan: https://en.wikipedia.org/wiki/Thomas_Hobbes#Leviathan (slovenska wiki stran za Thomassa Hobbsa je žal preveč pomanjkljiva). V Hobbsovi doktrini namreč ne obstaja ločitev oblasti na vladno, zakonodajno, in sodno – ravno o poizkusih prevzemanja vseh treh vej oblasti pri nas je v javnosti govora zadnje čase.

        • Gnijemo. V levo visimo predvsem zato, ker stranka Levica (prej stranka ‘Demokratičnega’ Socializma) v parlamentu, v resnici, nima nobenega predstavnika njenega nasprotnega pola. Volilci smo preveč socialistično izobraženi, da bi padli na Laissez-faire model ekonomije, ki je deloval v času velike irske lakote. Čutiti je spogledovanje naših desnih strank s tem modelom ‘čistega’ kapitalizma. Pravzaprav, upoštevaje tezo, ki se je valjala naokoli po zadnjih državnozborskih volitvah, so k njemu nagnjene tudi vse leve in levo sredinske parlamentarne stranke razen stranke Levica. Volilcem tega ni za zamerit. Volilci nočemo takoimenovane džungle. Kot, da je svobodni trg nekakšen nadomestek za demokracijo. Stranka NSi naj bi sicer delovala po socialno zavednih, krščanskih načelih a so izpodkopali njeno integriteto ravno cerkveni zvonovi. Svobodni trg je naivnost delničarjev cerkvenih zvonov in davkoplačevalce kolektivno kaznoval hitro in učinkovito, na ugotovitev individualne odgovornosti se bomo verjetno še načakali.

          Po zadnjih volitvah smo ponovno padli pod oblast, ki se spogleduje z absolutizmom podobnim tistemu, ki jo opisuje Thomass Hobbes v svoji knjigi Leviathan (Pošast) iz leta 1651. Hobbsova Pošast ne pozna ločitve oblasti na vladno, zakonodajno in pravosodno vejo. Nedavno je bilo v naših medijih slišati omembo poosamosvojitvenih poizkusov prevzemanja vseh treh vej oblasti.

        • Gnijemo. V levo visimo predvsem zato, ker stranka Levica (prej stranka ‘Demokratičnega’ Socializma) v parlamentu, v resnici, nima nobenega predstavnika njenega nasprotnega pola. Volilci smo preveč socialistično izobraženi, da bi padli na Laissez-faire model ekonomije, ki je deloval v času velike irske lakote. Čutiti je spogledovanje naših desnih strank s tem modelom ‘čistega’ kapitalizma. Pravzaprav, upoštevaje tezo, ki se je valjala naokoli po zadnjih državnozborskih volitvah, so k njemu nagnjene tudi vse leve in levo sredinske parlamentarne stranke razen stranke Levica. Volilcem tega ni za zamerit. Volilci nočemo takoimenovane džungle. Kot, da je svobodni trg nekakšen nadomestek za demokracijo. Stranka NSi naj bi sicer delovala po socialno zavednih, krščanskih načelih a so izpodkopali njeno integriteto ravno cerkveni zvonovi. Svobodni trg je naivnost delničarjev cerkvenih zvonov in davkoplačevalce kolektivno kaznoval hitro in učinkovito, na ugotovitev individualne odgovornosti se bomo verjetno še načakali.

        • Po zadnjih volitvah smo ponovno padli pod oblast, ki se spogleduje z absolutizmom podobnim tistemu, ki jo opisuje Thomass Hobbes v svoji knjigi Leviathan (Pošast) iz leta 1651. Hobbsova Pošast ne pozna ločitve oblasti na vladno, zakonodajno in pravosodno vejo. Nedavno je bilo v naših medijih slišati omembo poosamosvojitvenih poizkusov prevzemanja vseh treh vej oblasti.

        • Po zadnjih volitvah smo ponovno padli pod oblast, ki se spogleduje z absolutizmom podobnim tistemu, ki jo opisuje Thomass Hobbes v svoji knjigi Pošast iz leta 1651. Hobbsova Pošast ne pozna ločitve oblasti na vladno, zakonodajno in pravosodno vejo. Nedavno je bilo v naših medijih slišati omembo poosamosvojitvenih poizkusov prevzemanja vseh treh vej oblasti.

        • Po zadnjih volitvah smo ponovno padli pod oblast, ki se spogleduje z absolutizmom podobnim tistemu, ki jo opisuje Thomass Hobbes v svoji knjigi Pošast iz leta 1651. Hobbsova Pošast ne pozna ločitve oblasti na vladno, zakonodajno in pravosodno vejo. Nedavno je bilo v naših medijih slišati omembo poosamosvojitvenih poizkusov prevzemanja vseh treh vej oblasti.

        • Po zadnjih volitvah smo ponovno padli pod oblast, ki se spogleduje z absolutizmom podobnim tistemu, ki jo opisuje Thomass Hobbes v svoji knjigi Pošast. Hobbsova Pošast ne pozna ločitve oblasti na vladno, zakonodajno in pravosodno vejo. Nedavno je bilo v naših medijih slišati omembo poosamosvojitvenih poizkusov prevzemanja vseh treh vej oblasti.

        • Po zadnjih volitvah smo ponovno padli pod oblast, ki se spogleduje z absolutizmom podobnim tistemu, ki jo opisuje Thomass Hobbes v svoji knjigi Pošast. Hobbsova Pošast ne pozna ločitve oblasti na vladno, zakonodajno in pravosodno vejo. Nedavno je bilo v naših medijih slišati omembo poosamosvojitvenih poizkusov prevzemanja vseh treh vej oblasti.

        • Po zadnjih volitvah smo ponovno padli pod oblast, ki se spogleduje z absolutizmom podobnim tistemu, ki jo opisuje Thomass Hobbes v svoji knjigi Pošast. Hobbsova Pošast ne pozna ločitve oblasti na vladno, zakonodajno in pravosodno vejo. Nedavno je bilo v naših medijih slišati omembo poosamosvojitvenih poizkusov prevzemanja vseh treh vej oblasti.

        • Po zadnjih volitvah smo ponovno padli pod oblast, ki se spogleduje z absolutizmom podobnim tistemu, ki jo opisuje Thomass Hobbes v svoji knjigi Pošast. Hobbsova Pošast ne pozna ločitve oblasti na vladno, zakonodajno in pravosodno vejo.

  16. Leva oblast se čedalje bolj sklicuje na javni / sprevržen)interes, namesto na vrednotne temelje demokratične skupnosti: enakopravnost, resnicoljubje,pravičnost, poštenost, odgovornost,solidarnost…

  17. Gospod Mihič, zakaj pa ne bi smeli tudi levičarji biti resnicoljubni , pravični, pošteni in odgovorni?

    Saj so to dobre želje, ne pa slabe.

    Za Slovenijo so pomembne vrednote, ne pa kdo se za njih bori.

    Vendar ne z lažjo na volitvah, ampak iskreno v vsakdanjem življenju.

    • To vam pa naj odgovori avtor tega članka, saj pravi: “Laž je tako globoko zapisana v DNK levičarja, da si katoličani in ljudje dobre volje tega ne moremo in moremo dovolj predstavljati.”
      Menim, da to ni res.

      • …”v DNK levičarja”
        —–
        Natančneje postkomunista. Saj levičarji izhajajo iz ideologije komunizma. Vsaj večinoma. So tudi izjeme kot je bil na primer Pučnik, vendar on se je politično izoblikoval tudi v tujini.

      • Lahko da so nekateri tudi pošteni. V glavnem pa ne, saj jih spremlja nerazrešeno breme preteklosti, katerega zagovarjajo. Potrebujejo vzpodbudo, da se tega znebijo.
        A dokler bodo tiščali glavo v pesek, sprememb ne bo.

      • Tudi če osebno niso bili vpleteni, jih breneni breme molka.
        Tudi če molčiš, si odgovoren (če veš)!

      • O tem govori avtor članka, ko pravi da imajo levičarji laž zapisano v DNK.
        In jo še naprej vzdržujejo.
        Morda celo verjamejo, da bo nekoč postala resnica?
        A ne bo.
        LAŽ BO VEDNO LAŽ!

  18. Gospod Mihič. Ker pravite, da to ni res, potem pa povejte zakaj levičarji tako radi kršijo človekove pravice in svoboščine!

    • Torej tudi vi trdite, da je laž zapisana v DNK levičarjev. To je demagogija.
      Dr. Jože Pučnik je bil levičar!
      A so bili krščanski cesarrji levičarji, saj so lršili človekove pravice?
      Ali menite,da desničarji to ne počnejo?

  19. Gospod Mihič, ali ste pozabili, da je za levičarje osnovni moto – revolucija, za katero pa je značilno grobo kršenje človekovih pravic in svoboščin, kar je splošno znano dejstvo.

    • G.svitsae (NN-?),vi in g. Poznič pišete o levičarjih. V ZDA so levičarji demokrati, v GB so laburisti, itd. Ne mečite vse levičarje v isti koš, saj jih je široka paleta. Če bi bilo to res, da vsi levičarji rešujejo in delujejo z revolucijo, bi človeštvo bilo trajno v vojni,..
      A je torej večina Slovencev kar “DNK lažnivih levičarjev, da zmaguje DNK-levica?
      Človeštvo ceni resnico in ne laži, zato je preživelo!

      • Dr. Ivan Štuhec v oddaji Kristjan med levičarsko in kapitalistično politiko pravi: »Jasno je, da Cerkev nima in ne želi predlagati nekega svojega družbenega modela. Njen družbeni nauka pa priznava pozitivni pomen trga in podjetništva, ki morata biti naravnana na skupno dobro. Priznava tudi napore delavcev, da dosežejo polno spoštovanje svojega dostojanstva in večji delež (participacijo) pri življenju podjetij, tako da začutijo podjetje kot “lastno stvar” saj sodelujejo s svojo pametjo in svobodo.«
        Slovenska RKC pa je (bila) povsem tiho, ko je potekala divja privatizacija in tajkunizacija Slovenije!
        To je, ko so bile kršene ustavne lastninske pravice državljanov, da smo po zakonu enakopravni in upravičeni do lastnine bivše skupne družbene lastnine, na pa samo izbranci, direktorji!
        S tem je bila kršena ustava, pa ni reagirala nobena politika, ne cerkev, nihče ni sprožil ustavnega spora. Desna politika pa se čudi od kod bančna luknja, a je pri njej sodelovala, a še tega ni zaznala.

        P. Branko Cestnik je prvi opozoril, da je Cerkev postala največja distributerka pornografije.
        »Prvi sem javno napisal, da je postala Cerkev največji distributer pornografije v Sloveniji. V Družini, mislim, da leta 2007.
        Podjetje T2 je takrat ponujalo največ pornografskih kanalov.
        Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar.
        Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved. (!!!)
        Kasneje so se izgovarjali na holding, pa na zapletene lastniške povezave…
        Sami izgovori.!
        Cerkev v čem takem, kot je pornografija, pač ne sme sodelovati.
        P. Branko Cestnik, klarentinski pater, župnik na Frankolovem, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi; Dnevnik, 4. marca 2017
        Dejstvo je, da je cerkvena T-2 z vednostjo škofov več let razpečavala pornografijo zaradi dobička, kar je veliki greh in pohlep. Dvojna morala, ki se očitno prakticira, saj je o tem vse tiho, kar kaže na moralo naroda.
        Moralni teolog dr. Ivan Štuhec pravi: »Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!« In verniki so požrli. » Ali ni to »požrl« tudi moralni teolog dr. Ivan Štuhec?
        Dr. Štuhec pa poziva, Slovenija si mora ustvariti dušo?
        Kdo jo je pogubil? Kdo vse je že brez duše?

        Vsa politika in slovenska RKC so (bili) tiho, ko se krši lastninske pravice zaposlenih, ko se jim prikrito krade(l) del zaslužene plače, prispevke, zaslužene in namenjene za njihovo socialna varnost in pokojnine.

        Slovenska RKC je tudi tiho, ko politika ne spoštuje ustave, saj volivci nimamo pravice, da izbiramo komu osebno bomo na volitvah podelili svoj mandat za oblast, imamo partijski volilni sistem.
        http://nova24tv.si/aktualno/kristjan-med-levicarsko-in-kapitalisticno-politiko/

  20. Gospod Mihič, ne pozabite, da so levičarji samo v 20. stoletju ( ne pa v srednjem veku) povzročili v nevojnem času v Evropi po nekaterih podatkih 50 milijonov žrtev med civilnim prebivalstvom, po drugih pa še več.

  21. Gospod Mihič, vendar je velika razlika med ameriškimi in angleškimi ter našimi levičarji. Ameriški in angleški nimajo na vesti več deset tisoč pomorjenih sodržavljanov v nevojnem času in množico današnjih kršitev človekovih pravic in svoboščin.

  22. Bodite natančni, kateri slovenski levičarji, kateri današnji slovenski levičarji, imajo na vesti revolucijo oz. državljansko vojno!

    Dežman Mussomeliju razkazal grobišča v Kočevskem rogu
    V vsakem sporu obe strani nosita del krivde, meni Mussomeli
    9. maj 2013 – MMC RTV SLO/STA
    Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli si je ogledal grobišča v Kočevskem rogu. Obisk je bil ganljiv, je po ogledu dejal Mussomeli.
    Ameriškemu veleposlaniku je grobišča razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. Kar se je zgodilo v Kočevskem rogu, je Mussomeli označil za “zelo grd zgodovinski dogodek”, sam kraj pa bi po njegovih besedah lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji.
    Poudaril je pomen sprave in dejal, da so imele tudi ZDA po državljanski vojni z njo težave. Za Slovenijo pa je po njegovem mnenju sprava posebna težava iz dveh razlogov. Eden je majhnost Slovenije, kjer skorajda vsak vsakogar osebno pozna, drugi pa, da v zadnjih sedmih desetletjih prejšnje države o tem ni bilo dovoljeno govoriti. Obe strani zdaj čutita, da je bila druga stran nepravična, je dejal veleposlanik.
    “Ljudje bi se morali zavedati potrebe medsebojnega spoštovanja in spoznati, da v vsaki bitki, vojni, sporu, tudi med dvema človekoma, obe strani nosita del krivde in počneta stvari, ki so napačne, nič ni črno-belo,” je dejal Mussomeli.
    V vsaki vojni, tudi državljanski vojni, niso vsi zločinci, niso vsi enako krivi, ne vsi povsem nedolžni, se ve, a obsodi se očitno krive.

  23. Gospod Mihič, ne zavajajte, posebej sem navedel, da gre za žrtve do katerih ni prišlo v vojnem času.

    • Predsednik Milan Kučan je ob 10. letnici spravne slovesnosti, ko sta se on kot predsednik države in nadškof dr. Alojzij Šuštar skupaj poklonila mrtvim in žive povabila k spravi in sožitju, v javni izjavi zapisal, da želi simbolično ponoviti svoje besede obžalovanja in obsodbe povojnih zunajsodnih pobojev, ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin.
      Vir:Nedelo, 29. Julij 2000

      Čudim se oziroma ne razumem, zakaj tudi Milan Kučan slovenski javnosti ne razkrije dejstev, kot je to leta 2014 storil nekdanji predsednik republiške skupščine Republike Slovenije v SFRJ in zdaj upokojeni poslanec SD Miran Potrč v intervjuju z Lidijo Hren na RTV SLO, kjer je povedal, da so on, Milan Kučan in Janez Drnovšek ob osamosvajanju imeli še tako oblastno moč in možnost, da bi lahko s silo ustavili začeti proces osamosvojitve in spremembe enopartijskega družbenega sistema, kar bi zopet pomenilo nasilje. Vendar so vedeli, da je enopartijski sistem »preživet« in so dopustili nadaljnji tok osamosvajanja Slovenije.

    • Dan zmage- Odgovor Milanu Kučanu
      Dnevnik, 15. junij 2015
      Spodobno in odraz demokratičnosti je, da se bivši predsednik Milan Kučan v pismu »Dan zmage« (Dnevnik, 4. junij 2015) odzove na moje pismo, to je na mnenje državljana.
      G. Kučan zapiše: »Dogovor, da se vprašanja, ki presegajo okvir osvoboditve, rešujejo po svetovni vojni, je bila programska točka koalicije političnih skupin Osvobodilne fronte. O njej in veličini njenega uporniškega dejanja sem govoril na proslavi, ne o KP, kot mi pripiše g. Mihič.«
      Ponovno preberem članek v Slovenskih novicah, »Video: Kučan citiral Pavčka, borci navdušeni«, objavljen 9. maja 2015, kjer piše: »Programska točka, da se vprašanja, ki presegajo okvir osvoboditve, rešujejo po vojni, ko bo vpeljana demokracija, pa ni bila uresničena. To je ena od usodnih napak takratne slovenske politike, ki so vodile do mnogih nesrečnih dejanj med vojno in po njej.«
      Morda je bila to tudi programska točka koalicije političnih skupin Osvobodilne fronte, nikakor pa ni bila to resnično programska točka KP v OF, ki je OF dejansko vodila, saj je obče znano, da so komunistične partije tedaj povsod uvedle enopartijsko diktaturo, ne pa demokracije. Obče je vendar znano, da je takratna slovenska politika, to je politika KP, povsem uresničevala cilje »internacionale«, to je Stalina oziroma SZ.
      G. Kučan dalje piše: »Spraviti se moramo s svojo preteklostjo v njeni celoti. Taka, kot je, je danes del naše nacionalne identitete, zato imejmo do nje premišljen, pošten in spoštljiv odnos. To naj se odraža tudi v preudarnih in odgovornih besedah in dejanjih, je bila moja misel. Enostransko pripisovanje krivde za dogodke v preteklosti pa prepuščam znanemu avtorju pisem bralcev.«
      Res je, spraviti se moramo s svojo preteklostjo v njeni celoti. Tudi z revolucijo, začeto med okupacijo in nastalim enoumjem, vse do osamosvojitve Slovenije. Demokratično je, da imamo lahko vsak svoja mnenja, čeravno za nekatere enostranska, saj so to mnenja o zamolčani oziroma res pristranski in enostranski zgodovini enopartijskega režima.
      Seveda je bil partizanski upor proti okupatorju, a ni bil le edini upor. KP pa je sprožila revolucijo in izsilila monopol in omejila upor, vezan z revolucijo. Slovenski parlament je zato z aplavzom pritrdil prvemu predsedniku demokratično izvoljenega slovenskega parlamenta dr. Francetu Bučarju, ki je razglasil: »Državljanska vojna je končana!«
      Upoštevajmo le dejstva in sprava bo! V državi, ki je demokratična, je to povsem razumljivo in dovolj za spravo!
      Poskrbimo za skupno perspektivo in opredelimo v čem smo dobri, zaradi nas, čeravno na to, to je na našo strategijo pametne specializacije, čaka tudi EU, da jo podpre, sicer lahko zapravimo dane in prisotne potenciale in našo boljšo perspektivo.
      Franc Mihič, Ribnica

  24. Dokler se bodo slovenski levičarji upirali sprejemu Evropske deklaracije o obsodbi totalitarizmov, tako dolgo se bodo strinjali s slovenskim genocidom, ki se je zgodil po vojni in kršenjem človekovih pravic in svoboščin v jugoslovanski totalitarni državi.

    Takšen njihov pozitiven odnos do totalitarizma pa nam daje vedeti, da je to vzrok za pogosto kršenje človekovih pravic in svoboščin v demokratični Sloveniji.

  25. »Levica, ki nam vlada, katoličane pojmuje kot nebodigatreba, ki ga je potrebno izničiti. Nikoli nočejo, da bi tvorno sodelovali. Nikoli nas ne povabijo.
    laž je tako globoko zapisana v DNK levičarja, da si katoličani in ljudje dobre volje tega ne moremo in moremo dovolj predstavljati.
    Odnos do resnice jim je deveta briga, zato so sposobni lagati zdaj tako, v naslednjem hipu pa so sposobni izreči popolnoma nasprotno laž.
    Nastopamo torej dobo novega preganjanja katoličanov in njihove Cerkve«, piše g. dr. Poznič.
    Ali je to spor0čilo tisto, ki bo prepričalo volivce, tudi tiste abstinente volitev, da bodo šli na volitve in glasovali za politično (katoliško) desnico?
    Kako bi, na primer v neki držini, kjer so desničarji in levičarji, ti sprejeli to sporočilo od brata desničarja?

    • Kako bi v neki družini, kjer so desničarji in levičarji, ti sprejeli to sporočilo od brata desničarja?

    • Kjer so desničarji in levičarji v družini … usedli bi se.
      Storjeno krivico bi brat levičar najprej priznal, potem bi se bratu desničarju opravičil. In se seveda pokesal.
      Isto bi storil še brat desničar, če tudi on nosi breme storjene krivice, In se opravičil, se pokesal.
      Takrat bi si lahko segla v roke.

    • Le da gre v družini za odnos med dvema osebama-bratoma, za točno določeno ravnanje.
      V državi pa gre za odnos med pripadniki dveh različnih smeri, kjer pa se odgovornost prve zgubi v kolektivu.
      Medtem ko druga zagovarja individualno odgovornost.

    • Kolektiv pa ščiti posameznika, tudi če je kriv, saj ve da se v nasprotnem ideologija, ki sloni na tej teoriji laži, sesuje sama vase.
      Tako se nekdo, ki je prezaščiten, razvija v nemoralno osebnost.
      Ve da lahko dela kar hoče, ker mu nihče nič ne more (na primer lj. župan). In tega je čedalje več.

  26. Kako? Zasmilil bi se mi, da se počuti tako ignoriranega, nespoštovanega.

    In bi spremenil odnos do njega, da bi se počutil sprejetega.

    In zaradi tega bi bila oba srečna.

    • Kako bi spremenili odnos do brata in kako bi sprejel vaš brat, ko mu kot levičarju poveste:”Laž je tako globoko zapisana v DNK levičarja, da si katoličani in ljudje dobre volje tega ne moremo in moremo dovolj predstavljati. Odnos do resnice jim je deveta briga, zato so sposobni lagati zdaj tako, v naslednjem hipu pa so sposobni izreči popolnoma nasprotno laž.”

      • Odvisno od tega, kaj bi meni brat levičar hudega storil. Če bi mi tajil, jaz pa bi kot desničar poznal resnico, bi od njega zahteval, da mi to prizna. Če bi se brat še izmikal, mi tajil in lagal, kaj meni kot desničarju še preostane?
        Da se pomirim ker spoznam, da nanj ne morem vplivat. Lahko prekinem odnos z njim. In živim svoje življenje, čeprav me to boli.

      • V državi je neprimerljivo težje. Odgovornost levice je razpršena, skriva se v kolektivu.
        Desnica bi želela enakovreden odnos z individualno odgovornostjo.
        Lahko pa se je delno navzela navad kolektivizma, saj je živela v istem sistemu.

      • Vsekakor pa ima levičar precej drugačen odnos do sveta in do drugih, kot ga ima desničar.
        Poleg vsega že znanega, se ločita po svetovnem nazoru.

      • Seveda se mi ne bi zasmilil saj bi me z izjavo verjetno užalil. Prej bi pa rekel, da je to ni res in, da tudi sam laže. Nekdo, ki obtožuje nasprotnika laži hkrati pa sam laže, hlini pravičneža, ko je v resnici tudi sam lažnivec. To je svetohlinstvo in licemerstvo.

      • Bolj resnična izjava je recimo tole:
        “Laž je tako globoko zapisana v DNK politika, da si ljudje dobre volje tega ne moremo in moremo dovolj predstavljati. Odnos do resnice jim je deveta briga, zato so sposobni lagati zdaj tako, v naslednjem hipu pa so sposobni izreči popolnoma nasprotno laž.”

      • Med bratoma je drugačen odnos kot z očetom, ki sprejme nazaj svojega izgubljenega sina.
        Brata se morata mnogo bolj potrudit za obojestransko zadovoljiv odnos, kot sem zgoraj že napisala.
        Če hočeta živet v sožitju.

  27. Vsekakor pa ne sprejema njeno rušenje ustavne in demokratične ureditve slovenske države.

    Gre za nedržavno tvorno delovanje levice.

    • Kje je problem, da državno tvorna desnica nikakor ne pridobi zadosti volivcev? Zakaj ji volivci ne zaupajo oblast? A orej večina Slovencev zauoa “DNK lažnivim levičarjem, da zmaguje DNK-levica in ta zatira demokracijo?
      »Prvi razlog za umiranje demokracije od znotraj je slaba ponudba kandidatov, ki naj jih ljudje volijo. Stranke, ki so naravno in potrebno orodje za združevanje politično sorodno mislečih ljudi, hitro postanejo fevdi takih in drugačnih zaprtih krogov, tudi klik imenovanih ali struj, ki ne dovolijo, da bi kdorkoli, ki ni »naš« prišel na kandidatno listo »naše stranke«. Notranji boji v strankah se tako ali drugače odločijo v korist ene same struje, ki potem skrbi, da ostane na položajih. Politične stranke običajno vodijo predsedniki, ki so na položajih zelo, zelo dolgo.
      Naloga strank je, da poskrbijo za kvalitetne (človeško – nravno in strokovno) kandidate. Ker pa se kandidira predvsem po logiki »naš« v smislu strankarske struje oz. klike, potem smo priča prvi stopnji negativne selekcije, ki uničuje demokracijo od znotraj. Drugi korak naredijo potem mediji, ki močno vplivajo na izbiro državljanov. Če so mediji enoumni, kakor je to primer Slovenije, potem se kolo negativnega kadrovanja zavrti čedalje hitreje in se tako razvrednoti predstavniški sistem, ki je bistven za vsako demokracijo. Poslanci postanejo zgolj »glasovalni stroj«, kakor lahko opažamo pri nas, posebej, ko so na oblasti sile kontinuitete.
      Na slovenski ravni mora stranka prestopiti parlamentarni prag, potem pa se po volilnih enotah primerja okraje in procente glasov, ki so jih kandidati iste stranke prejeli, da se določi kdo bo prišel v parlament. V praksi to pomeni, da nihče ne ve koga voli in kdo bo izvoljen.
      Ali ne bi bilo bolje, da bi ukinili volilne okraje in uvedli strankarske liste v volilnih enotah s pravico do preferenčnega glasu? Preprosto, pregledno in pošteno. Verjetno pa je to preveč za naše strankarske lobije. Šele tako bi volivci neke stranke lahko soodločali koga hočejo in koga ne v parlamentu.« To pravi g. Poznič.
      Ali se je v tem pogledu na desnici kaj spremenilo?.

    • Mihič .. “Kje je problem, da državno tvorna desnica nikakor ne pridobi zadosti volivcev”
      ——
      Kot da ne veste ?
      Kdo ima v Sloveniji tako moč da desnico zaustavlja, če se levica počuti ogroženo ob izgubi primata?
      Kdo je uporabil svojo moč, ko je desnica nazadnje prišla na oblast (2011), da je izpeljal državni udar?

    • A ni levica že ob prehodu v nov sistem, imela svojo moč dokaj razvito?
      Je bilo stanje moči med obema poloma uravnoteženo?

    • Kolikor, kot vernik laik, poznam rimo-katoliški nauk, priznava pozitivni pomen trga in podjetništva in niti ne nasprotuje dobičku. Seveda nauk zapoveduje tudi odpoved pohlepu in zagovarja socialno solidarnost. Vdajanje pohlepu je greh. Solidarnost je dobro delo.

      Po mojem mnenju, so bile kritike patra Cestnika in dr. Štuheca na račun pornografskih TV kanalov v T2-ju, ko je bila lastnik cerkev, morda upravičene ampak hkrati je bila to tudi potuha takratni oblasti, da je cerkvene zvonove pustila propasti brez kančka skrbi, da bi ji padla priljubljenost. Medtem je oblast vložila stotine miljonov v propadajoča državna podjetja in s tem praktično podvojjila poprejšnji zgleden državni dolg. Marsikateri miljon, ki je bil vložen v propadla podjetja, je po nepotrebnem šel v žepe upnikov. Namesto v žepe upnikov bi denar lahko šel vsaj v državni proračun in sedaj ne bi imeli tolikšnega dolga. Tudi ne bi bilo slabo, če bi kaj tega denarja prišelo do pomoči potrebnih. Mene zvonovi sicer neposredno niso ni nič stali.

      Če je pornografija res tako velik greh, izvirni greh, ki pogubi dušo, potem je leva oblast pravzaprav naredila točno to kar si je cerkev sama želela. Kaznovala je ta greh. Vsi, ki so vložili denar v cerkvene zvonove in so s tem podprli pornografijo so si zaslužili propad njihovih vložkov. Kar se mene tiče so, z vidika levice, vlagatelji v zvonove plačali kazen za svojo kolektivno svetohlinščino, če to ni svetohlinščina so pač vložili denar v svoja prepričanja. Bančništvo in delnice niso šala.

      • 76. Kaj je izvirni greh?
        Izvirni greh, v katerem se rodijo vsi ljudje, je stanje pomanjkanja prvotne svetosti in pravičnosti. Je greh, ki smo si ga “nakopali”, ne “storili”; je stanje rojstva, ne osebno dejanje. Zaradi enote izvira vseh ljudi izvirni greh prehaja na Adamove potomce s človeško naravo “ne po posnemanju, ampak po razmnoževanju”. To prenašanje izvirnega greha je skrivnost, ki je ne moremo v polnosti razumeti.

        (KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE)

      • Greh je vezan na človeka in Cerkev pravzaprav ne more grešiti, kot ne more grešiti npr. miza. Pornografija v Cerkvi je greh tedanjih škofov, ker so jo dopuščali, imeli pa so vso moč, da jo preženejo iz Cerkve.

        Greh in kazen pa je zanimiva tema. Tako KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE zapoveduje:

        Kesanje
        Moj Bog, žal mi je, da sem grešil. Žal mi je zato, ker sem z grehi zaslužil tvojo kazen. Posebno pa mi je žal, ker sem razžalil tebe, ki si moj najboljši Oče in vse ljubezni vreden. Trdno sklenem, da te ne bom več žalil; pomagaj mi po Gospodu našem Jezusu Kristusu. Amen.

        AMPAK! Kesanje molimo nekoliko drugače, izpuščamo tisti del o kazni, ker Bog ni policaj:

        Nakar zmolim kesanje: Moj Bog žal mi je, da sem grešil/a in žalil/a tebe, ki si moj najboljši Oče. Trdno sklenem, da se bom poboljšal/a, pomagaj mi s svojo milostjo. Amen. (http://www.mladi.net/content/view/659/86/)

        Moje mnenje je, da tudi to ni najboljše, saj po mojem mnenju Boga ne moremo užaliti. Lahko ga pa užalostimo. Kesanje naj bi bilo nekako tako:

        Moj Bog žal mi je, da sem grešil/a in razžalostil/a tebe, ki si moj najboljši Oče, vse ljubezni vreden, saj si mi:
        – rešil življenje, ko sem zaspal za volanom,
        – rešil otroka pred tistim dilerjem,
        – …
        Trdno sklenem, da se bom poboljšal/a, pomagaj mi s svojo milostjo. Amen.

        • Spoštovani gospod AlFe,
          hvala za objavljeno razmišljanje – eno najboljših, ki sem jih prebrala na Časniku. Tehtno in obetavno. Kar se tiče kazni – menim, da nas ne kaznuje Bog. Kaznujemo se sami, ko prestopimo meje greha. Šele njegove posledice so tiste, ki nam zapletejo, otežijo ali celo uničijo življenje.

      • Gospod Pongre,
        vaše razmišljanje o Cerkvenem polomu pri skoku v porno in delnice je zelo zanimivo. Popolnoma se strinjam z vami, da je rdeča oblast to komaj čakala. Saj sem vas pravilno razumel, kajne?

        • Ne vem, če je komaj čakala. Verjetno se lahko strinjamo, da so se leve in sredinske oblasti v Sloveniji po osamosvojitvi izkazale za precej preračunljive, zato je tudi sedanja pozorna do volje njenih volilcev. Gotovo so vmes tudi bolj skrajni pogledi ampak verjamem, da večina levih volilcev spet ni tako škodoželjna. Začenjala se je kriza in v težave so prišli ne samo cerkveni zvonovi ampak tudi ostali. Državna pomoč je miloščina. Sklepam, da zvonovi že tako niso bili visoko na prioritetnem seznamu za kakšno miloščino ali popuščanje, škandal s pornografijo pa jih je, sem prepričan, potisnil še nižje. Saj to so razlagali nekateri pričevalci na komisiji za preiskavo bančne luknje v NLB. Poleg tega je oblast na začetku krize še zaspala. Če bi se oblast lotila reševanja naložb, ko so bile težave še majhne bi pri nas bančne krize sploh ne bilo. Najbrž niti za zvonove.

          • 150 tisoč zasvojencev s pornografijo
            MLADINA; 21. marec 2008
            Mariborska nadškofija še ni prodala telekomunikacijskega podjetja T-2, ki med drugim ponuja pet pornografskih kanalov. Mariborski pomožni škof dr. Peter Štumpf je v začetku tedna na letnem plenumu mariborske nadškofijske Karitas zbranim v prepolni Slomškovi dvorani govoril o naraščajoči stiski, ki jo čutijo ljudje. Škof v nizu problemov končal še z odvisniki od pornografije. Po njegovi oceni naj bi bilo v Sloveniji kar “150 tisoč odvisnih ljudi od pornografije, ki bi bili potrebni kliničnega zdravljena. Vsak dan gleda pornografske kanale toliko ljudi kot TV Slovenija dve”.

            KATEKIZEM KATOLIŠKE CERKVE SLOVENSKA ŠKOFOVSKA KONFERENCA 1993 -Stran 585:

            Pornografija je v tem , da dejanska ali simulirana spolna dejanja iztrgajo iz intimnosti partnerjev in jih premišljeno razkazujejo tretjim osebam. Pornografija žali čistost, ker pači naravo zakonskega dejanja, ki je intimno podarjanje zakoncev drug drugemu. Pornografija je huda kršitev dostojanstva tistih, ki se ji predajajo (igralci, trgovci, občinstvo), kajti tu vsakdo postane za drugega predmet odurne naslade in nedovoljenega dobička.. Ene in druge potegne pornografija v slepilo izumetničenega sveta.
            Pornografija je velik greh.
            Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.

          • @Franc Mihič, če po eni strani škof grmi čez pornografijo po drugi pa taista škofija prodaja naročnine na pornografske kanale, je to shizofrena situacija.

            Glede stopnje prepovedi pornografije na splošno se pač ne strinjava. Jaz ne podpiram popolne prepovedi pornografije, ker menim bi to bilo najprej svetohlinsko po možnosti pa še hinavsko in še kaj drugega. Regulacijo pornografije pa podpiram, torej prepoved otroške pornografije, povezave s spolnim suženjstvom in podobno.

          • V gospodarskem smislu so krivi slabega gospodarjenja, najemanja kreditov, ki jih družbe niso zmogle plačevati. Za izpostavljanje premoženja delničarjev tveganju brez njihovega privoljenja (če se ne motim). V moralnem in etičnem smislu pa, kot ste že sami izpostavili, kršenju lastnih načel. Potem, če se ne motim, je bilo tudi nekaj razsipnosti.. Hudič je vsekakor naredil nekaj preizkusov.

          • Nekakšna obsedenost?
            Ne priznavate individualne odgovornosti ?
            Človek naj bi bil po naravi odgovoren. Če to ni, je lahko z njim nekaj narobe.
            Za otroke naj bi bili odgovorni pa starši, a ne?

          • Sploh se ne ustavite !!
            Kljub temu da vam je bilo že razloženo, da je t-2 samostojno podjetje z lastno strategijo.
            Lahko pa da sem zavedena?
            Prosim, razsvetlite me !
            Da je operater tesno povezan z versko doktrino ??

          • Včeraj sem že napisal odgovor pa mi ga je požrlo. Ne vem čemu. Se mi zdi, nisem napisal nič takega kar bi lahko bilo cenzurirano.

            Seveda so tudi ustanovitelji, uprave in nadzorni sveti krivi (odgovorni) najprej kolektivno kot skupine potem pa tudi individualno. V ekonomskem smislu, kot je bilo do sedaj izpostavljeno za nevestno gospodarjenje, za neseznanjanje delničarjev z prevzetimi tveganji. V moralnem in etičnem smislu za grehe kot so pohlep, razsipnost, … O individualni krivdi jaz ne morem soditi saj ne poznam kaj se je takrat v resnici dogajalo v upravah in nadzornih svetih. Verjamem recimo Antonu Stresu, da ni nič vedel kaj se je dogajalo. Lahko, da bi on moral pravočasno ukrepati pa ni. Tako od daleč bi najprej izpostavil, da škofija in slovenska cerkev pač niso navadno podjetje. V navadnem podjetju bi dr. Štuhec in pater Cestnik za razkrivanje škandala v javnosti najbrž letela iz službe. Nobeno normalno delniško podjetje se noče škandalizirati saj to avtomatično slabi vrednost podjetja. Hočem reči v navadnem podjetju ne greš kar prat umazanega perila v javnosti – vsaj ne takoj. Hočem povedati tako država kot cerkev nista čisto navadni podjetji, njuno glavno poslanstvo ni gospodarjenje. Tudi to je eden o razlogov, da se je zgodilo kar se je.

      • Berem komentar:”Če je pornografija res tako velik greh, izvirni greh, ki pogubi dušo, potem je leva oblast pravzaprav naredila točno to kar si je cerkev sama želela. Kaznovala je ta greh. Vsi, ki so vložili denar v cerkvene zvonove in so s tem podprli pornografijo so si zaslužili propad njihovih vložkov. Kar se mene tiče so, z vidika levice, vlagatelji v zvonove plačali kazen za svojo kolektivno svetohlinščino, če to ni svetohlinščina so pač vložili denar v svoja prepričanja. Bančništvo in delnice niso šala.”
        Opr0stite, to je pa neumnost.Vlagatelji, verniki so krivi za porno polomijo? Ustanovitelji, uprave in nadzorni sveti Zvonov, ki so voddili Zvonove pa nič? Ljudstvo je za vse samo krivo, voditelji pa nič?

        • Kolektivno so krivi, kot člani kolektiva, to želim reči. Kolikor sem slišal do sedaj, vlagatelji v zvonove niso imeli nobenega (ali izredno malo) vpliva na to v kaj se njihov denar vlaga. Kdo od ustanoviteljev, upravi in nadzornih svetih je kriv, tega jaz niti ne poznam dovolj za sodbo ali mnenje. Po posledicah sodeč, se omenjene tri skupine niso dobro zavedale možnosti prihajajoče gospodarske krize oziroma so preveč optimistično računale na zavetje države. In premoženje zvonov tudi ni bilo dovolj zavarovano pred krizo ali podobnimi dogodki. Takemu zavarovanju se reče po angleško Credit Default Swap (https://en.wikipedia.org/wiki/Credit_default_swap). Lahko, da so ga imeli, ne vem, in je tudi to zavarovanje propadlo. Zadnjo globalno finančno krizo nasploh so med drugim povzročile tudi mahinacije z CDS zavarovanji.

          • V tem tednu sem poslušala izjave dobrega poznavalca ozadja Zvonov. Pravzaprav nič bistveno novega (da je bil pripravljen načrt sanacije, da so sredstva presegala dolgove itd., zataknilo se je le pri NLB, ki ni hotela podpisati sporazuma – medtem ko je bil z ostalimi upniki dogovorjeno za sanacijo), z izjemo ene ‘zakulisne’: v tistih dneh so hodili (točno določeni, (tudi) predstavniki NLB) na ljubljansko (!!!) škofijo in škofu pogojevali: “Vi nam gozdove, mi vam Zvonove.” In ker jim škof ni hotel podariti gozdov (ki sploh niso bili njegovi!), so šli Zvonovi rakovo pot. V nasprotnem primeru bi se mariborski pridružila še ljubljanska (zrežirana) polomija. (Tako sem jaz razumela predavatelja.)

          • Ljubljanski nadškof metropolit, frančiškan Stanislav Zore suvereno pove, da je zanj povsem sprejemljivo nekoliko konservativno gospodarjenje Cerkve, ki pa vendarle prinaša dobiček, ter še doda: »Zame je pomembno tudi to, da v mariborski nadškofiji niso ravnali kot novodobni kapitalisti. Nihče od ljudi, ki so prevzeli odgovornost, se ni okoristil, čeravno se včasih vse pomeša in se jih ožigosa za tajkune.
            Te razlike je treba izpostaviti zaradi pravičnosti. Smiselno je, da gospodarjenje s cerkvenim premoženjem prinaša določen dobiček, vendar je pri tem treba upoštevati etičnost gospodarjenja. Cerkev na primer ne bo vlagala sredstev v farmacevtsko industrijo, ker je veliko njene dejavnosti s stališča Cerkve sporne.«
            Novi metropolit pa ne spregovori niti besedice o že spornih poslih slovenske Cerkve!? Očitno namreč je, da so v Cerkvi, zlasti v mariborski nadškofiji, tedaj ravnali kot mnogi novodobni kapitalisti. Menda ne moremo še naprej govoriti o etičnosti gospodarjenja Zvonov in cerkvene ekonomije, ko se je vendar, sicer povsem legalno, prodajala nespodobna, po cerkvenem nauku pa grešna pornografija, kot vezana trgovina z odpustki, kar gotovo ne koristi družini ne družbi. Nad tem so se zgražali vsi osrednji slovenski mediji!
            Kdo vse je bil v njem in kaj je tedaj počel programski svet družbe T2? Ali takšno cerkveno podpiranje pornografske industrije in postavljanje kapitala in dobička pred etiko torej res še nista (bili) nič sporni in obžalovanja vredni za vodstvo Cerkve? Tudi veliko najemanje kreditov cerkvene ekonomije oziroma Zvonov za posle, predvsem za prevzeme podjetij, za katere so bile kot garancija za vračilo kreditov zastavljeni predvsem vrednostni papirji, delnice prevzetega podjetja, je očiten znak in značilnost slovenske tajkunske privatizacije in velik prispevek k bančni luknji, ki jo sedaj plačujemo davkoplačevalci.
            Sedaj je končno menda že tudi v Sloveniji, tudi Cerkvi, jasno, da so v večini držav EU takšni posli oziroma prevzemi podjetij, kjer se izčrpava prevzeta gospodarska družba, s tem, ko se zastavi vrednostne papirje družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank), sporni. V nekaterih državah je prepoved tovrstnega financiranja absolutna, v nekaterih pa se ga vendarle dopušča, vendar pod zelo strogimi pogoji in pod drobnogledom nadzorne institucije. Pri teh poslih verjetno res ni šlo za poskus nedovoljenega osebnega okoriščanja tajkunov, temveč inštitucije, Cerkve, ki ima tudi svoje odgovorno vodstvo, mar ne?
            »Odnos med človekom in Bogom je svet,« pa nedavno v intervjuju pove dr. Anton Stres, upokojeni škof, bivši ljubljanski metropolit, bivši mariborski pomožni škof. V njem je mnogo zanimivega in aktualnega razmišljanja ter napotkov. A vendar! Le kakšen pa je bil odnos človeka, tudi odnos vodstva slovenske Cerkve do Boga, gospod škof dr. Stres, tedaj, ko je cerkvena največja naložba, to je T2, razpečavala celo veliki greh – pornografijo? In to ves čas cerkvenega lastništva, saj se Cerkev temu ravnanju in zaslužku ni odrekla vse do konca lastništva, ker bi sicer izgubila preveč kapitala, ko bi T2 nemudoma prodala. To je dr. Stres, oziroma cerkveno vodstvo večkrat obljubilo, a nikoli tega storilo.
            Pretehtal je interes za kapital, ne pa skrb za moralo in odnos do Boga. Kje je bilo tu spoštovanje dostojanstva človeka? Gospod škof dr. Stres jasno javno povedal, da če ne bi vlagali v T2, bi cerkveni Zvonovi še vedno zvonili! Predsednik Slovenske škofovske konference msgr. škof Andrej Glavan pa je tedaj celo dejal, da je bil tedaj za pregreho Cerkve kriv kar samo hudič, ki je menda stopil v odnos z vodstvom slovenske Cerkve. Za storjeno večletno pregreho Cerkve odgovarja torej samo hudič? Zelo udobno in neodgovorno!
            https://www.dnevnik.si/1042709551
            http://hubert.blog.siol.net/2015/03/17/eticnost-in-odgovornost-gospodarjenja-slovenske-rkc/

          • Slovenska cerkev se je prodala finančnemu hudiču .Cerkev je bankrotirala zaradi pohlepa, čeprav že od pamtiveka proti temu pridiga in ga prepoveduje. Odstop ljubljanskega in mariborskega nadškofa Stresa in Turnška je najnovejša kazen Vatikana zaradi bankrota slovenske cerkve. Ker sta propadla cerkvena holdinga Zvon 1 in Zvon 2 za seboj pustila več kot polmilijardno premoženjsko luknjo in skoraj 400 milijonov evrov neplačanih bančnih dolgov, se odpira vprašanje, kdaj bodo odgovorni predstavniki cerkve odgovarjali ne zgolj pred bogom, ampak tudi pred slovenskimi sodišči.
            Propadlim cerkvenim holdingom so štango vseskozi držali tudi bankirji iz obeh državnih bank, saj je NLB v stečajnem postopku do obeh holdingov prijavila kar 290 milijonov evrov terjatev, NKBM pa 78 milijonov. Prav Zvon 1 in Zvon 2 veljata za največji slabi terjatvi obeh državnih bank, ki smo ju in ju bomo tudi v prihodnje večinoma plačali davkoplačevalci z dokapitalizacijami in slabo banko, saj bo iz stečajne mase pokrita le manjšina bančnega dolga. Nobena skrivnost ni, da so cerkveni Zvonovi dobili glavnino bančnih posojil, ko je NLB vodil Marjan Kramar, bankir, ki ga je glavni kadrovnik propadle LDS Gregor Golobič koval v nebo. Pomembno vlogo je imel tudi član uprave NLB Alojz Jamnik, sicer brat ljubljanskega pomož¬nega škofa Antona Jamnika. Po izbruhu krize je Kramar zapustil banko, Jamnik pa se je zaposlil v Banki Celje.
            Ko so pred krizo delnice rasle in so cerkveni Zvonovi s posojili prevzemali podjetja, je cerkev vse zasluge za bogastvo in dobiček pripisovala le sebi. Povsem drugače je danes, ko se cerkveni veljaki zaradi bankrota posipavajo s pepelom, se medsebojno obtožujejo in s prstom kažejo na druge, predvsem na bankirje, in igrajo vlogo glavnega žrtvenega jagnjeta, češ da je mariborska škofija sama imela največjo finančno škodo. Podobno so se poskušali krivde oprati tudi pred nedavnim zaprti Bine Kordež in tudi drugi rdeči tajkuni, ki ob podpori številnih medijskih advokatov z Jožetom Mencingerjem na čelu iščejo grešnega kozla za propad v zloglasnih finančnih trgih, bonitetnih hišah in celo v Bruslju, le pri sebi ne.
            Cerkev v Sloveniji ni bankrotirala zgolj finančno, ampak tudi moralno, saj se je v resnici prodala finančnemu hudiču: obsedla sta jo pohlep in finančno hazarderstvo, čeprav proti temu pridiga in oboje prepoveduje. Kardinal Franc Rode je v nedeljo razglasil, da je za Vatikan »problem sedaj zaključen«. Vendar to ne velja za Slovenijo: ker so cerkveni Zvonovi za seboj pustili več kot polmilijardno premoženjsko luknjo in skoraj 400 milijonov evrov neplačanih bančnih dolgov, morajo predstavniki cerkve skupaj z odgovornimi bankirji začeti odgovarjati ne zgolj pred bogom, ampak tudi pred slovenskimi sodišči!
            Stanislav Kovač je ekonomist. 08.08.2013 / Finance 152/2013
            http://www.finance.si/8345148/Public-Enemy-Slovenska-cerkev-se-je-prodala-finan%C4%8Dnemu-hudi%C4%8Du#prijava

          • Hja težka bo z sojenji. Kot je bilo slišat zadnje dni, sodstvo je edina veja oblasti, ki po osamosvojitvi še ni bila reformirana. Nedavno je v vodo padla predlagana reforma ministra Klemenčiča, ki pa bi pomenila prej anti-reformo kot reformo. Po ekspresnem postopku bi nas vrnila globoko nazaj v sive socialistične čase, ko je sodna oblast pripadala tožilstvu (seveda v tajni navezi z UDBO). Ne predstavljam si kaj so tega človeka naučili na MIT-ju.

            Nič hudega, bomo davkovplčevalci že spravili skupaj tiste fičnike za poplačilo še teh 400 miljončkov evrov dolgov. Če smo plačali vse zapitke do sedaj bomo pa še tega. V tolažbo nam je lahko le, da so naši tajkuni vsaj propadli. Drugače bi sedaj živeli v pravi plutokraciji, namesto v obubožani plutokraciji.

  28. “Čudovito”, gospod Poznič. Volitve so mimo. Zdaj ni več potrebno Janši iti v penzijo. Spet si med bralci ustvarjate zaupanje z nekakšnim udrihanjem po levuici. Do naslednjih volitev … ko boste Janšo ponovno pošiljali proč … Krasen članek. Zaključek vreden refleksij kakšnega Braneta Senegačnika. Toda – za druge ne vem – toda jaz sem vas ‘prečital’. Ste zadnji, za večino nevidni kolobar udbe, ki takrat, ko tej organizaciji najbolj zagusti, spustite meglo … in željena zmeda je tu. Katoličani? Meni je povsem očitno, sda TZore in večji del aktualne elite slovenske Cerkve ni na strani Jezusa. zbuja ga le takrat, ko ima egoistične interese.

  29. Kdor hoče sodelovati v demokratičnem političnem življenju mora notranje sprejeti drugo dogmo, ki se glasi, vsaka oblast je začasna. Nihče nima pravice misliti in hoteti, da bi ostal večno na oblasti. Bistveno za demokracijo tudi je, da morajo biti državljani prepričani, da imajo izvoljeni predstavniki ljudstva, politiki torej, resnično oblast odločanja in zato tudi odgovornost za svoje odločitve.
    Časnik.si – Andrej M. Poznič 27.2.2015

    • Kako politiki služijo kralju volivcu?
      Ne pozabimo, da je demokracija tekma za glasove svobodnih volivcev.
      Volivec je kralj politikom
      Kako politiki služijo kralju volivcu, nazorno kažejo prazne poslanske pisarne.
      Kdo se v strankah temeljito sprašuje:
      Kdo so naši volivci?
      Kaj jim ponujamo?
      Po katerih komunikacijskih kanalih?
      V kolikšni meri so volivci zadovoljni z našimi izdelki in storitvami?
      Ali naši izdelki in storitve rešujejo dejanske probleme, trenutne in strateške?
      Ali imamo ustrezne vire, človeške in finančne za udejanjanje ciljev?
      Ali imamo primerne načrte?
      Ali smo ustrezno organizirani za zadane cilje?
      Ali imamo prave vodje za doseganje teh ciljev? Itd….
      Kdaj bo torej v Sloveniji poznana in prakticirana odgovornost, ki je temelj pravega napredka družbe in predpogoj delovanja države, predvsem pravne države?
      V kateri desni stranki je že kdo, že analiziral vzroke lastnega neuspeha, a ne demagoško, »vsega so drugi krivi, mi smo žrtve in nismo nič krivi, pri nas je vse v redu, samo volivci nam tega ne priznajo, volivci so zmedeni, i.p.«
      Na desnici je kar tiho o potrebni spremembi volilnega sistema, a ne po metodi, vse po naše ali nič. Rezultat je potem zagotovo nič sprememb. Spremembo volilnega sistema pričakuje večina volivcev, kar so pokazale evropske volitve s preferenčnim glasom. Na zadnjih volitvah je bil poraz desnice doslej največji, katastrofalen. Kje je tu odgovornost vodilnih teh strank?
      »Le državljani imajo zadnjo besedo; in če mislimo,
      da niso sposobni izvajati kontrole z dovolj razumno presojo,
      zdravilo ni, da jim zadnjo besedo vzamemo, ampak jih izobrazimo«
      Thomas Jefferson

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite