Popredmeteni katoličani

Naredimo kakor so nekoč naredili apostoli. Zbudimo Jezusa, ki spi na krmi naše barke, ki se potaplja, da pomiri vihar, kakor je storil nekoč sredi Galilejskega jezera.
Naredimo kakor so nekoč naredili apostoli. Zbudimo Jezusa, ki spi na krmi naše barke, ki se potaplja, da pomiri vihar, kakor je storil nekoč sredi Galilejskega jezera.

Levica, ki nam vlada, katoličane pojmuje kot nebodigatreba, ki ga je potrebno izničiti. Od vsega začetka, tam daleč v letu 1941, ko so komunistični partizani preventivno umorili prvega katoličana in začeli krvavo brezbožno revolucijo, da bi se povzpeli na oblast, iz pozicije moči napadajo, uničujejo, difamirajo in delajo vsakršno krivico katoliški skupnosti in njenim institucijam, t.j. Katoliški Cerkvi kot taki.

Preganjanja so v teh sedmih desetletjih dobivala različne oblike in podobe. Najprej so bili umori, potem zapori in nacionalizacije, kasneje diskriminacije, vedno difamacije in laži… laž je tako globoko zapisana v DNK levičarja, da si katoličani in ljudje dobre volje tega ne moremo in moremo dovolj  predstavljati. Odnos do resnice jim je deveta briga, zato so sposobni lagati zdaj tako, v naslednjem hipu pa so sposobni izreči popolnoma nasprotno laž. Pri tem so postali mojstri besedičenja in leporečja, predvsem pa si z nenadkriljivo spretnostjo  izmišljajo vedno nove parole s katerimi se predstavijo za borce človekovih pravic, ko teptajo človekove pravice, se predstavijo kot borce za svobodo, ko svobodo ukinjajo, se predstavijo kot borce za napredek, ko nas peljejo v najhujšo reakcionarno preteklost v dobesedno temni, krvavi  rdeči vek… katerikoli levičar, ki ne pristane na te dogme, ni pravi levičar in ga prav oni najbolj strupeno napadajo. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti, da jih podpira medijska mašinerija in premoč (pri nas bi rekel celo monopol) na civilno-kulturnem področju. Ker levičarji po defaultu nikoli ne delajo nič koristnega, vsi po vrsti živijo od proračuna, beri od »delovnega ljudstva« ali kakor se danes rado reče od nas, davkoplačevalcev plenijo državo, da tukaj in zdaj nadpovprečno lepo živijo.

Zdaj pa spet stojimo pred sistematičnim, premišljenim in trmastim napadom levice na katolištvo v Sloveniji. Ker vladajoča levica, ki ima 2/3 parlamentarno večino, noče upoštevati Ustave, bo spremenila Ustavo, da izpolni svoje samooklicano poslanstvo, ki izhaja iz prepričanja, da je najhujše zlo v družbi prav katolištvo.  Ko pa oblast na tak način izvotli celotni zakonodajni sistem, ko ne gre več za nedotakljivost oseb pri kršenju zakonodaje, kakor so nas navadili pri propadlih tožbah zoper župane in tajkune, ki izpovedujejo levičarsko vero,  smo v Sloveniji prav tam kjer so bili Nemci, ko je Hindeburg postavil Hitlerja za kanclerja in je le-ta od tam izvedel prevzem oblasti. Legalno, s podporo parlamenta! Pri nas nimamo kakega Hitlerja (edini kandidat je po višini sicer primeren, ampak nima brčic in razmere so drugačne), ki bi postal Führer-Tito, ampak imamo stoglavo hidro, ki dosega podoben namen. Težava pa je v tem, da se s stoglavo množico težko boriš in še težje zmagaš.

Načrtovana sprememba ustave bo uzakonila diskriminacijo kot ustavno materijo. Logična posledica bi npr. bila, da se ukine Urad varuha za človekove pravice, ker bi postal na mah neustaven. Vsako govorjenje o enakosti, enakopravnosti, enakih možnosti in kar je še takega v arzenalu levice, postane v hipu brezpredmetno. Če bo dovoljena ena diskriminacija, bodo dovoljene tudi vse druge. Vprašanje je samo formalno in se glasi: »kako povedati, da bo lepo povedano«. Uradno se tudi tokrat zavzemajo »za … javno šolstvo« v resnici pa ustvarjajo totalitarni monopol, ki mu bo redko kdo ušel. Prisvajajo si duše in misli vseh otrok, da bodo proizvajali možgane cepljene na enoumje. Slovenija s tem amandmajem vstopa v novo dobo totalitarizma. Tokrat bo šlo za levičarski ustavni totalitarizem. Nič različnost, nič drugačnosti, nič svobode… posebej pa nič katoličanov, če pa so že, potem so to igrače na šahovnici slovenske levičarske politike. Igrače, predmeti, ne subjekti, osebe.

Nastopamo torej dobo novega preganjanja katoličanov in njihove Cerkve. Kakor je prvo potekalo pod masko OF, bo drugo očitno potekalo pod masko demokracije. Redna praksa levičarjev je, da zakone, ki se nanašajo na katoličane pišejo brez nas in proti nam. Nikoli nočejo, da bi tvorno sodelovali. Nikoli nas ne povabijo zraven ali pa – če že morajo – potem ignorirajo naše zamisli in pripombe, ker  zanje pač nimamo razuma in so naši predlogi apriori zanič. Za primerjavo lahko pogledate mnoge zakone, ki so si jih pisali zainteresirani sami ali pa so pri njih aktivno in kot dobrodošli partnerji sodelovali. Posebej to velja za vse zakone LGTB-jevske agende. Ko gre za katoličane in naše upravičene interese (saj smo daleč od kateregakoli privilegija!) med katere bomo na prvo mesto postavili trajnost, pravičnost in smotrnost zakonske ureditve, ki nas posebej zadevajo in so še vedno neurejene, pa nas ignorirajo. Zaradi tega je jasno, da smo zanje predmeti za igro, manipulacijo in dokazovanje svoje moči. Zanje smo igrače in ne ljudje, ki bi jih bilo vredno spoštovati in upoštevati. Pri načrtovani spremembi ustavo je mnogo dokazov za tako trditev. Npr. premier je obljubil v Škofovih zavodih, da bo odločbo US spoštovali. Zdaj pa popolno nasprotje. Država pravi, da so odnosi odlični, Cerkev pa – za zdaj še neuradno (nuncij je že povedal papežu kako je s tem) – trdi nasprotno. O Cerkvi, davkih in prispevkih države se laže vsepovsod. Denacionalizacija še ni končana in marsikdaj je krivična do cerkvenih pravnih oseb…

Preganjanje XX stoletja z  množico mučencev, ki so cvet naše Cerkve in najboljše, kar je naš narod kdaj položil na oltar, smo z odliko preživeli. Omogočili smo Sloveniji, da si je pridobila samostojnost in demokracijo, ker smo z uporom proti enoumju in totalitarizmu ohranjali prostor svobode in duha med nami. Ne dvomim, da bomo v zvestobi našim prednikom in bratom v veri, obstali tudi v prihajajočem viharju. Zavedati pa se moramo, da naš kozarec vode plava v svetovnem oceanu, v katerem divja svetovni orkan islamizma, divjega in sistematičnega preganjanja kristjanov, a ne le s te strani, temveč tudi s strani liberalnega ateizma, ki preplavlja Zahod (tudi Bruselj), ne smemo pričakovati naklonjenosti.

Naredimo kakor so nekoč naredili apostoli. Zbudimo Jezusa, ki spi na krmi naše barke, ki se potaplja, da pomiri vihar, kakor je storil nekoč sredi Galilejskega jezera.