Popravljavec Cerkve

16

papez francisekIzvolitev kardinala Bergoglia za 266. papeža pomeni za katoliško Cerkev novo poglavje. Ta argentinski jezuit, ki po načinu opravljanja duhovniške službe bolj spominja na kakšnega zelo vzornega frančiškana, nas je vse kar malo presenetil. Moramo pa priznati, da njegovi prvi koraki in izraz na obrazu ob vhodu na balkon bazilike takoj po izvolitvi niso bili bogve kako spodbudni. Za trenutek se nam je zazdelo, da smo dobili anemičnega papeža, ki komajda premore še toliko moči, da bi dvignil roko v pozdrav. Hvala Bogu smo se močno zmotili! Sledil je plaz presenečenj, ki jim še kar ni videti konca, od preprostega srebrnega križa na prsih in pokleka v molitvi na balkonu do še bolj preprostih čevljev, ki so kukali izpod papeškega oblačila in nazadnje hudomušne izmenjave papeškega pokrivala z obiskovalcem na trgu sv. Petra. Če bi ostalo zgolj pri tem, bi mediji nekaj časa glodali to kost, ki bi jo večina razumnih ljudi označila za populistično gesto predstavnika okostenele strukture, kakršna je v očeh mnogih, tudi povsem upravičeno, da ne bo pomote, danes Cerkev, potem pa bi jo sčasoma izpljunili. A presenetljivo je Frančišek še celo medije obdržal na svoji strani, tudi ko je govoril že o povsem verskih zadevah. Ni naključje, da je enega prvih javnih govorov namenil prav njim. Vsepovsod je bilo čutiti svež veter. Kako razumeti to, da je Cerkev s papežem Frančiškom res dobila nov veter, ki bo prevetril nekatere njene okostenele strukture?

Treba je, tako kot najbrž povsod, pogledati globlje. Raven, ki zadeva področje videnega, se poglablja s tistim, kar lahko slišimo. Tu imam v mislih Frančiškove nagovore, pridige, komentarje Božje besede in druga premišljevanja, ki se jih je sedaj v dobrem mesecu od izvolitve nabralo že kar nekaj, tako da si lahko vsak pridobi ustrezno predstavo o vsebinskih poudarkih njegovega pontifikata. Pri tem najbolj izstopajo trije vidiki: usmerjenost na Kristusa (križ in trpljenje sta vključena), Cerkev, ki je uboga in za uboge ter poudarek na neizmernem Božjem usmiljenju. Vsak od teh vidikov izraža bistveno, a mnogokrat ne videno in po krivici ali pa celo po grehu zapostavljeno poslanstvo krščanskega načina življenja. Frančiškove besede pa ne ostajajo prazen apel, ampak jim že sledijo njegova pretekla in sedanja dejanja, kot je recimo izraziti čut za uboge in najbolj zapostavljene člane družbe. Čeprav vemo, da je tudi papež samo človek, pa je toliko bolj pomembno, da imamo še posebej v tem »veljaku« vsaj za trenutek (pri Frančišku so ti trenutki postali že stalnost) občutek, da živo udejanja besede, ki jih govori. Videno korenini v nevidnem, za gestami stoji oseba. Ravno v tem je sedanji papež še posebej prepričljiv. Cerkev se namreč izgrajuje z zgledom.

Po mnenju mnogih je Frančišek predvsem ostal tak, kot je bil poprej. Najbolj neposredno se to odraža v njegovem sedaj že znamenitem pozdravu: »Dober dan oz. dober večer!« Preprost in povsem navaden pozdrav, ki pa, če ga izreče nekdo, čigar besede imajo potencialno moč doseganja širokih množic, lahko s svojo pristnostjo doseže srca ljudi ter jih z besedami, ki sledijo v nagovoru ogreje in vsaj za trenutek obrne v smer odrešenja. Lahko smo prepričani, da Frančišek s svojim veseljem in preprostostjo ogreva tudi vatikanske zidove in vse tiste notranje in zunanje zidove ljudi, ki so morda pozabili na največjo skrivnost človekove svobode, dar spreobrnjenja. Zdi se, da je napočil čas, ko bomo kljub stiskam, ki jih preživlja Cerkev v Evropi ob južnoameriškem papežu intenzivneje želi sadove tega, da se je Cerkev po stoletjih samozaverovanosti odprla svetu (blaženi Janez XXIII), da se človek ne sme bati Kristusa in njegove velikonočne skrivnosti (blaženi Janez Pavel II) in da končno s tem, ko se Kristusu predamo oz. odpremo, ničesar ne izgubimo, ampak samo še pridobimo (Benedikt XVI).

Izvolitev papeža Frančiška pomeni za Cerkev ne samo priložnost za spremembe, k čemur nas silijo mediji, za katere pa vemo, da so velikokrat služabniki proticerkvenega duha, temveč je izvolitev ponižnega služabnika v sebi že pričevanje za resničnost tistih stvari v katere kristjani verujemo in jih ne samo z besedo, ampak z življenjem ponosno izpovedujemo. Prava popravna dela na Cerkvi se namreč začnejo tu. Papež Frančišek je izvrsten zgled za to!

Pripis uredništva: besedilo je bilo objavljeno v reviji Tretji dan, št. 3/4.

16 KOMENTARJI

  1. Turnška ne poznam najbolje, morda sem prebral le kak intervju. Za Stresa pa lahko rečem, da gre za izjemno inteligentnega človeka. Njegova govorica je moderna, brez patetike. Gre za pravega prvoligaškega intelektualnega ‘igralca’. Res bi bilo škoda, če bi poniknil iz slovenskega javnega življenja.

    • Zato pa je njegov molk, sprenevedanje, delati se neumnega, toliko bolj obremenjujoče. Če bo tako nadaljeval bo popolnoma izginil in končal v nekem domu za ostarele. Če ga ne bodo celo poslali v tujino v kak samostan.

    • Imaš napačno mnenje o njem. Gre za človeka, ki so se ga komunisti zelo bali. Tako zelo, da so mu nasravili “bombo”. Ko bo eksplodirala, bodo na žalost ravno oni na njenem mestu. Kdor more, naj razume! Strs je odstoppil a še ni rekel zadnje besede, Božji mlini meljejo počasi, a zanesljivo.

  2. V tej http://www.youtube.com/watch?v=NkMCtrkuEHI uri in pol dolgi oddaji pogovora papeža Frančišeka z novinarji je moč odkriti vso njegovo človeško dimenzjo papeževanja. Duhovni del papežve funkicje se ne razlikuje v ničemer od predhodnikov.

    Ta človeški pristop je spremeba, ki vodi v drugačno inkarnacijo Cerkve, kot pravi sam: Cevrkev mati, ki zdravi svoje ranjene otroke.

    To kar je revolucionarno je dejstvo, da govori o svoji grešnosti zmotljivosti , o svojih človeških mejah in pri tem ne izgubi karizme voditelja, pastirja, še več to priznanje vliva zaupanje. Prav v tem je Frnačišek absolutno nasprotje modela sodobnega voditelja, zato izpade revolucionaren. Sodobna družba zahteva od voditeljev (od trenerja v nabolj obskrnem amaterskem klubu pa do predsednika države) nezmotljiovost. Da je sodobna družba v stanju kot je, je v prvi vrsti kriva grandnja na lažni nezmotljivosti voditeljev. Ker je Cerkev del družbe, tudi sama trpi enak problem.
    Upam, da bo slovenska Cerkev znala posnemati papeža Frančiška v tej človeški drži.

  3. So verniki, ki jih res ne razumem:
    …slovenska Cerkev znala posnemati papeža Frančiška…
    Pa kaj vi mislite, da lahko nekdo “posnema” papeža, oz. voditelja? Da ni treba imeti svoj značaj in lahko nekoga glumiš? Ali ste normalni se sprašujem, kajti istočasno očitate sodobni družbi da zahteva od voditeljev nezmotljivost! Pa sami nabijate papežu nezmotljivost in še celo bi radi od škofov da glumijo papeža. Bravo, ni kaj!
    Da niti ne omenjam, da to nima veze z afero s katero se tu ukvarjamo. Vsi verniki v Sloveniji.
    Upam da ne bo prevladalo takšno farbanje videza, kot vidva podpirata. Vse lepo prefarbano, nič ni narobe! Vsi sami pozitivci. Enron d.o.o??? Sploh vesta kaj je Enron?

  4. “Novi papež Frančišek je vse bolj znan po tem, da hitreje govori kot misli”, prostodušno uči in pravi v svojem uvodniku odgovorni urednik REPORTER – ja mag. Silvester Šurla, »skrbnik vrednot slovenske aktualne desnice«.

    Kdo je papež?

    REPORTER, 5. avgust 2013, št. 31

  5. »In kdo ve kakšna je bila vloga patra Bogdana Knavsa. Ta je s številnimi izjavami pihal v jadra levim medijem, ki so tako poskrbeli za poglabljanje razkola med verniki i duhovniki ter s tem za naraščajočo negativno podobe Cerkve na Slovenskem. Itd.«
    Tako je v skrbi za poštenje zapisala in opozorila slovensko desno javnost publicistka REPORTER-ja Biserka Karneža Cerar.

    Pater Bogdan Knavs je torej zrel za na grmado?! Papež Frančišek pa se je zmotil?!
    V slovenski RKC je O.K.!
    Vsega so krivi le strici iz kroga Kučanovega Foruma 21, je novinarki in REPORTER-ju povsem jasno?!
    Globoko in usodno sporočilo!?
    Kdo je papež?

    REPORTER, 5. avgust 2013, št. 31

  6. Stvari so zelo preproste:
    Ateizem in brezbožne in proti božne ideologije so človeštvo pripeljale do točke, ko se jasno kaže moč kulture smrti nasproti kulturi življenja, ki je v resnici sposobna spodkopati preživetje naše civilizacije. Ljudje to počasi če ne zavestno pa podzavestno to že močno zaznavajo. Zato se bo počasi zasvetila močna luč ne le aktualnega papeža temveč veličina tudi njegovih velikih predhodnikov.
    Sekularizacija je vdrla celo v Cerkev. In sedaj je čas, da se cerkev notranje prečisti, kar se bo zgodilo v preizkušnjah in tegobah časa. Potem bo njena luč polno zažarela in nasprotniki, tudi najbolj trmasti bodo nečastno poraženi. Brez uporabe sile.

  7. Kdo je novi papež Frančišek, Sveti oče?
    “Novi papež Frančišek je vse bolj znan po tem, da hitreje govori kot misli”, prostodušno uči in pravi v svojem uvodniku odgovorni urednik REPORTER – ja mag. Silvester Šurla, »skrbnik vrednot slovenske aktualne desnice«. Vse v zagovor odstavljenega vodstva slovenske cerkve odgovorne za hudo finančno polomijo, ker se je reševala celo s prodajo oz. razpečavanjem pornografije na perspektivni cerkveni T-2, ki jim je tudi odšla.
    »In kdo ve kakšna je bila vloga patra Bogdana Knavsa. Ta je s številnimi izjavami pihal v jadra levim medijem, ki so tako poskrbeli za poglabljanje razkola med verniki i duhovniki ter s tem za naraščajočo negativno podobe Cerkve na Slovenskem. Itd.«
    Tako je v skrbi za poštenje zapisala in opozorila slovensko desno javnost še reporterjeva publicistka Biserka Karneža Cerar. Pater Bogdan Knavs je torej zrel za na grmado?!
    Novi Papež Frančišek pa se je zmotil?!
    V slovenski RKC pa ja skoraj vse O.K.! ?Vsega so krivi le strici iz kroga Kučanovega Foruma 21 je novinarki in REPORTER-ju povsem jasno?! Globoko in usodno sporočilo in vprašanje! Ali res?
    Kdo je poglavar vesoljne RKC? To se ve, ali pa tudi ne, očitno v Sloveniji še povsem ne?
    Pater Branko Cestnik te dni pravi: »Pohlep je greh. Če cerkev reče, da je Bog denar, se samoukine, potem je konec!«
    Kdo torej skrbi za Cerkev? Menim, da papež Frančišek in še marsikdo!

  8. Kdo je novi papež Frančišek, Sveti oče?
    "Novi papež Frančišek je vse bolj znan po tem, da hitreje govori kot misli", prostodušno uči in pravi v svojem uvodniku odgovorni urednik REPORTER – ja mag. Silvester Šurla, »skrbnik vrednot slovenske aktualne desnice«. Vse v zagovor odstavljenega vodstva slovenske cerkve odgovorne za hudo finančno polomijo, ker se je reševala celo s prodajo oz. razpečavanjem pornografije na perspektivni cerkveni T-2, ki jim je tudi odšla.
    »In kdo ve kakšna je bila vloga patra Bogdana Knavsa. Ta je s številnimi izjavami pihal v jadra levim medijem, ki so tako poskrbeli za poglabljanje razkola med verniki i duhovniki ter s tem za naraščajočo negativno podobe Cerkve na Slovenskem. Itd.«
    Tako je v skrbi za poštenje zapisala in opozorila slovensko desno javnost še reporterjeva publicistka Biserka Karneža Cerar. Pater Bogdan Knavs je torej zrel za na grmado?!
    Novi Papež Frančišek pa se je zmotil?!
    V slovenski RKC pa ja skoraj vse O.K.! ?Vsega so krivi le strici iz kroga Kučanovega Foruma 21 je novinarki in REPORTER-ju povsem jasno?! Globoko in usodno sporočilo in vprašanje! Ali res?
    Kdo je poglavar vesoljne RKC? To se ve, ali pa tudi ne, očitno v Sloveniji še povsem ne?
    Pater Branko Cestnik te dni pravi: »Pohlep je greh. Če cerkev reče, da je Bog denar, se samoukine, potem je konec!«
    Kdo torej skrbi za Cerkev? Menim, da papež Frančišek in še marsikdo!

  9. G. Tone, tu sem vam citiral zgornji ččlanek, da boste lažje sledili temi, in ne vpletali nepotrebno.

    “Treba je, tako kot najbrž povsod, pogledati globlje. Raven, ki zadeva področje videnega, se poglablja s tistim, kar lahko slišimo. Tu imam v mislih Frančiškove nagovore, pridige, komentarje Božje besede in druga premišljevanja, ki se jih je sedaj v dobrem mesecu od izvolitve nabralo že kar nekaj, tako da si lahko vsak pridobi ustrezno predstavo o vsebinskih poudarkih njegovega pontifikata. Pri tem najbolj izstopajo trije vidiki: usmerjenost na Kristusa (križ in trpljenje sta vključena), Cerkev, ki je uboga in za uboge ter poudarek na neizmernem Božjem usmiljenju.”

    V Cerkvi ni bilo nikoli vse dobro, a njeno poslanstvo je že od vsega začetka dobro in zadnji papeži in njemu zvesti kristjani to nenehno izpričujejo s svojimi zgledi. Toda nič ne pomaga tistim, ki bolj ljubijo temo noči in se ob svitu jutra še bolj zavestno pogrezajo vanjo. Za take pač ne bo ne dneva in ne spoznanje Resnice, če rajši blodijo v lažeh.

Comments are closed.