Popotništvo (foto): Washington

na podeželju imajo zelo veliko veternic
Na podeželju imajo zelo veliko vetrnic.

Država, poimenovana po prvem predsedniku Združenih držav Amerike, Georgu Washingtonu, je vredna obiska, četudi je med popotniki pogosto spregledana. Povsem nenačrtovano smo pristale na potovanju po državi Washington tudi jaz in dve babici.

Potovanje za avtomobilom

Da je najboljša opcija za potovanje z avtomobilom, je ponovno dokazalo tokratno potovanje. Avtomobil je možno najeti na različnih mestih, od letališča, centrov večjih mest itd. Cene pa so povsem normalne in v primerjavi z evropskimi še bistveno nižje. Za najem večjega avtomobila ali terenskega vozila se za dva tedna odšteje okoli 500€. Sama pa največkrat naredim predhodno rezervacijo preko www.alamo.com. Tudi tokrat sem imela urejeno rezervacijo, a ko smo na letališču zagledale vse te ameriške avtomobile, smo se kmalu odločile, da najamemo večjega, boljšega, da bosta lahko babici kar se da udobno potovali. Potovanje z avtomobilom zame vedno predstavlja svobodo, saj se lahko odpeljem, kamor želim, kadarkoli želim, v njem lahko za silo tudi prespim in se ustavim kadarkoli in kjerkoli.

Na mejnem prehodu med Kanado in ZDA

Največje presenečenje smo doživele na meji med Kanado in ZDA, ki smo jo prečkale v poznem večeru. Seveda je zunaj bila že trda tema, ko smo se z avtomobilom pripeljale po dolgi, na videz neskončno ravni cesti do majhnega mejnega prehoda. Mejni prehod z leseno hišico je izgledal kot iz kakšnega ameriškega filma. Zunaj je pihljal hladen veter, v leseni hišici je gorela slabotna lučka, nikjer ni bilo nikogar, nakar je po nekaj časa izstopil policist s čepico na glavi. Ko je zagledal nas tri ter po dokumentih takoj ugotovil, da smo tujke, nam je precej hladno dejal, da naj avtomobil parkiramo in pridemo v to majhno hišico. Nobena izmed nas ni vedela zakaj, a kar kmalu smo se znašle kot na nekakšnem zaslišanju. Sedele smo ena poleg druge na neudobnih lesenih stolih, nasproti nas pa policist, še vedno precej resen. Medtem, ko si je ogledoval naše dokumente ter nekaj preverjal na računalniku, smo me radovedno opazovale leseno hišico od znotraj. Zelo preprosta, lesena, z nekaj nagačenimi divjimi živalmi je delovala prijetno. Po nekaj minutah brskanja po računalniku in naših potnih listih, je le spregovoril. Prvo vprašanje je bilo vezano na našo kombinacijo, saj mu ni bilo jasno, da potuje naokoli dekle z dvema babicama. Ko sem mu razložila našo povezavo, nikakor ni razumel, zakaj mojega fanta ni poleg. Četudi sem mu obrazložila, da je službeno zadržan, tega ni povsem razumel. Kot da bi nekako obupal nad nami, se je na koncu le nasmehnil ter nam zaželel lepo potovanje. Lepo potovanje se je začelo tudi s to enkratno izkušnjo že na mejnem prehodu. Podobno dogodivščino pa smo doživele ob povratku iz ZDA nazaj v Kanado, kjer je zaradi nas na mejnem prehodu nastal precejšen zastoj…

Ameriški zahod

Vedno sem si želela videti zahodni del Združenih držav Amerike, na kar so najverjetneje vplivali vestern filmi, ki sem jih oboževala že kot otrok. Ker država Washington leži na skrajnem zahodno severnem delu ZDA, sem jo vsekakor želela videti. Država se stika z Tihim oceanom, kjer je mnogo otokov. Na obali se nahaja tudi največje mesto Seattle ter glavno mesto Olympia. V tem predelu pa je tudi znan nacionalni park Olympic National Park. Vse smo ljubiteljice neokrnjene narave, zato smo se iz Seattla podale južneje na ogled znanega parka. Ob velikem pričakovanju pa nas je razočaralo slabo vreme, četudi je v poznem poletju le ta precej redek. Kljub slabemu vremenu smo se naužile neokrnjene narave ob sprehodu po gozdu polnem gromozanskih ceder. Za obiskovalce so lepo urejene sprehajalne poti po gozdu, kjer se da v spremstvu dežnika sprehajati tudi v deževnem vremenu. Naokoli pa je v lepem vremenu moč videti visoke hribe. Nekoliko razočarane nad slabim vremenom smo nadaljevale svoje potovanje nazaj proti severu. Sicer pa so v državi še mnogi čudoviti parki, ki so vredni ogleda, kot npr, Mount Rainier National Park pa tudi znani gorski cesti Mount Baker Highway ter North Cascades Scenic Highway.

Bavarsko mesto

Nihče najverjetneje ne bi pomislil, da lahko na drugi strani sveta najde »Bavarsko« mesto. Mesto Leavenworth je urejeno prav v Bavarskem stilu, z jodlarskimi balkoni ter nageljni na njih. Le da namesto preste z belo klobaso dobite sladoled z okusom arašidovega masla.

Blišč in beda

Mnogi ob gledanju ameriških filmov pogosto vzdihnejo »ah, pač ti Američani«. Realnost pa ni ravno veliko drugačna od tega. To smo spoznale predvsem v svetovno znanem Seattlu. Na eni strani blišč, dobri avtomobili, lepe in ogromne stolpnice, redke, a po zadnji modi urejene mladenke, po drugi strani pa skupina črncev na ulici, ki te sumljivo opazujejo, v premnogih restavracijah s hitro prehrano prekomerno debeli ljudje, povsod pa se najde kakšnega brezdomca, ki prosjači mimoidoče za pomoč. Da bi babici čim bolje spoznali tudi tisti del Amerike, za katerega pogosto slišita, sem ju peljala v eno izmed tipičnih restavracij s hitro prehrano. Vsaka si je naročila svoj meni, a ko smo prejele hrano, sem kmalu spoznala, da bi bila dva menija ali pa celo en dovolj za nas vse tri. Cena enega povprečnega menija znaša okoli 5 dolarjev in so v primerjavi z našimi cenami cenejši. Ob hrani sem radovedno opazovala domačine, ki so uživali ob nezdravi mastni hrani in mnogi pojedli zares nenormalno velike količine. In ravno takšne vrste restavracij so kot nekakšno zbirališče tistih, za nas poznanih Američanov s prekomerno telesno težo. Vse smo bile presenečene nad tem, saj smo bile mnenja, da so pogosto to le govorice, a dejansko gre za realnost. Ker nam je ostalo precej hrane, sem vse vzela s seboj ter jo dala prvemu brezdomcu na ulici. Le tega sem srečala že takoj ob izhodu iz restavracije. Nekako presenečen starec, ki je prosjačil vse, ki so prihajali in odhajali v restavracijo, je z veseljem sprejel hrano ter se prav prijazno zahvalil. Domačini v velikih mestih so mi dali občutek, kakor da živijo iz dneva v dan, ljudje brez nasmeha so hiteli po ulicah, kakor da se nečesa bojijo, kot da ne zaupajo prav nikomer, ki jim pride nasproti. Ta moj občutek pa mi je prijazen domačin v motelu samo potrdil, saj nas je opozoril, da naj same ne hodimo zvečer po centru Seattla. Na to nas je opozoril še temnopolti pobiralec parkirnine v neposredni bližini strogega centra, kjer smo se nato le odločile, da večer raje preživimo v lokalu ob motelu in ne ob pohajanju po centru. Popolno nasprotje temu pa je podeželje Washingtona.

Glavna atrakcija Seattla

Še preden smo prispele v Seattle, smo se dogovorile, da si ga bomo ogledale tako iz zraka kot tudi, da se bomo popeljale ter sprehodile med gromozanskimi stolpnicami. Vsakemu obiskovalcu tega veličastnega mesta priporočam, da si ga ogleda iz razglednega stolpa, od koder se razprostira čudovit razgled na mesto ter okolico. Cena na osebo znaša 10 dolarjev. Mesto, polno ljudi iz vseh koncev sveta, gneče na osem pasovni avtocesti, ki pelje proti centru, vse to je za nas predstavljalo samo en dan ogleda ter željo, čim prej zapustiti to gromozansko mesto. Ob vsem tem vrvežu smo si na eni najslikovitejših tržnic zahodnega sveta, imenovano Pike Place Market, na hitro kupile še nekaj sadja za po poti ter se napotile nazaj na nam ljubše podeželje.

Veličastni vulkani

Le kdo bi pomislil, da je tam toliko vulkanov, ter da ti močno prednjačijo v višini v primerjavi z vsem preostalim gorovjem. Med vulkani je še danes nekaj delujočih in sicer med njimi najnevarnejši Mt. Rainier, ki se nahaja v nacionalnem parku Service. Zelo odmeven pa je tudi Mt. St. Helens, ki je nazadnje izbruhnil leta 1980 in s tem povzročil veliko škodo. Še danes so ob cesti table, ki opozarjajo na takratno škodo ter opisujejo potek takratnega dne. Mistična pokrajina s strnjeno lavo in s svojo strahovito zgodbo privablja mnoge obiskovalce.

Neskončne ravnine

Obe babici in tudi sama sem odraščala na kmetiji. Zato smo še toliko bolj povezane z podeželjem. Kmetijske površine Washingtona se razprostirajo na velikem ravninskem predelu in so na videz skoraj neskončne. Dolge ravne ceste postajajo utrujajoče, saj je lahko tudi večurna vožnja zelo monotona. Ves čas na eno in drugo stran pogled sega v neskončno dolga polja, kjer je najpogosteje videti žita. Na teh neskončnih poljih so zelo redko razporejeni ranči z rdečimi lesenimi skednji. V rahel obup ob vožnji po na videz neskončno dolgih cestah pa so nas spremljale obcestne table z napisi, da je naslednja bencinska črpalka čez 300 milj. Potovanje med temi gromozanskimi polji ter redkimi kmetijami je prav tako posebno doživetje. Tamkajšnji ljudje so drugačni, kakor tisti, ki smo jih uspele spoznati v mestih. Večina izmed njih se ukvarja z kmetijstvom, delujejo sproščeni, veseli in dali so nam občutek, da radi spoznajo kakšne mimoidoče popotnike. Res pa je tudi, da smo me bile zaradi nenavadne kombinacije še toliko bolj vpadljive za domačine in so nas zato še posebej radi sprejeli.

Boeing

Nedaleč od Seattla se nahaja ena izmed najbolj posebnih tovarn na svetu, ki je dostopna turistom in je ob enem tudi ena največjih turističnih atrakcij države Washington. Gre namreč za tovarno letal Boeing, katere lastnik ima korenine celo v Sloveniji. Na mojo veliko željo videti, kako izdelujejo letala, s katerimi pogosto potujem, smo se podale v tovarno. Vsi ogledi seveda potekajo vodeno in cena na osebo znaša 20 dolarjev, celotna tura pa traja približno uro in pol. Stavba, v kateri izdelujejo letala velja za največjo na svetu (98,3 hektarje) in povprečno naj bi en zaposlen na dan naredil po tri kilometre s kolesom. Stavba je namreč tako velika, da se zaposleni po njej vozijo s kolesi. Svoje izdelke prodajajo v kar 150 držav sveta in prav od vsake države imajo vidno obešene zastave. Tako smo kar kmalu našle tudi Slovensko zastavo. Za oglede so omejitve samo za otroke, ki morajo biti visoki vsaj 127 cm. Za začetek ogleda sta predstavljena dva kratka filma, nato pa se obiskovalce odpelje z avtobusom do hale, kjer se skupaj z vodnikom sprehodijo po tovarni. Ogled tovarne Boeing je zares posebno doživetje. Slabost je le ta, da tam ne sprejemajo kreditnih kartic.

Dežela hipijev

Washington je dežela nasprotij, saj ima na svojem ozemlju od visokih gora, zavitega obalnega pasu z mnogimi otoki, pogosto prekritimi s pacifiškimi meglicami, do mogočnega deževnega pragozda v parku Olympic, neskončnih ravnin in velikih mest. A bolj kot vse to, je država med mnogimi poznana kot dežela hipijev, po znani seriji in grundgea. Trenutno vsem najbolj poznana serija, ki izhaja iz Washingtona je »Romanca v Seattlu«. Sicer pa iz Washingtona izvira tudi znana skupina Nirvana, tukaj pa se je rodil tudi Jimmy Hendrix. Preostali del zgodovine te države mnogim ni poznan in prav tako niti ni turistično promoviran. Četudi je država Washington za mnoge turiste pogoste spregledana, razen seveda metropolitanskega mesta Seattle, gre za eno najlepših dežel v Združenih državah Amerike. Pokrajina je raznolika, od visokih gora, obale, velikih mest do neskončnih ravnin. Prav vsak obiskovalec lahko tukaj najde nekaj zase. Tako ljubitelji gora, narave, ravnin, kmetijstva, velikih mest, do nacionalnih parkov, obale in še mnogo drugega. Z obiskom te države povsem na zahodu ZDA boste lahko spoznali od življenja kavbojev do tipičnega sodobnega ameriškega življenja.