Popotništvo (foto): Skrb za kulturno dediščino v Artičah

1
Banova domačija
Banova domačija Foto: Aleš Čerin

Banova domačija je lep primer ohranjene kulturne dediščine za katerega se trudijo po našem podeželju. Domačija stoji v severnem delu vasi Artiče pri Brežicah. Sestavljajo jo lesena in pritlična hiša pravokotnega tlorisa, sestavljeno gospodarsko poslopje z letnico 1871, leseni svinjaki s svinjsko kuhinjo, vinski hram z manjšim vinogradom, čebelnjak, koruznjak, drvarnica, sušilnica za sadje, zasajen sadovnjak s starimi sortami sadnih dreves, mlaka ter gnojna in apnena jama.

Pod streho sestavljenega gospodarskega poslopja pa so hlev, kašča, pod, klet in dve listnici. Dendrokronološke analize lesa v še ohranjenem delu stare kmečke hiše pa nam govore o starosti gradbenega materiala, katerega letnice segajo v 15. in 16. stoletje. Po doslej znanih virih gre za eno najstarejših hiš omenjenega območja. Ohranjen del stare hiše je služil kot osnova za postavitev nove lesene hiše. Stavbe na domačiji so ohranjene in obnovljene v tradicionalnem načinu gradnje, značilnem za pretekla stoletja.

Material je iz neposrednega okolja, vključno s slamnato kritino, ki je pridelana na sami domačiji. Sestavljeno gospodarsko poslopje, oz. stan je dolga stavba, ki so jo gospodarji širili v skladu s svojimi finančnimi zmožnosti in potrebami. Banova domačija je primer ohranjene zgodovinske, arhitekturne in kulturne dediščine, hkrati pa je postala središče muzejskega prikazovanja vsakdanjega življenja in gospodarjenja nekdanjih lastnikov in skupnega življenja na vasi.

Vir besedila: spletna stran KS Artiče

Foto: Aleš Čerin

1 komentar

  1. Prav, da se ohranja kulturna dediščina lesenih hiš.

    Prav pa je tudi, da se ohranja kulturna dediščina zidanih hiš.

    Na deželi je kar nekaj gruntovskih zidanih hiš, ki so stare sto petdeset, dvesto in še večlet in še mnogo več let. Nekatere imajo tudi zanimive ganke s kamnitimi, lepo oblikovanimi stebri in zanimivimi velbi.

    Vendar se država ne zgane. Lastnike ne spodbuja, da bi to zanimivo kulturno dediščino ohranili.

    Podobno je v mestih. Pri tem prednjači Ljubljana, kjer veliko zanimivih zgradb iz časa Avstrogrske propada. Očitno zato, da se ne bi spominjali, da smo že pred 100 in več leti živeli v civilizirani državi.

Comments are closed.