Slikovita vasica v notranjosti Slovenske Istre
Ko zavijemo po dolini reke Rižane navzgor se svet okoli nas prav hitro spremeni. Nikjer ni vsesplošnega vrveža, gromozanskega prometa in industrijskih zgradb. Pokrajina postane takšna kot pred stoletji. Na levi strani je visoko nad nami Kraški rob, po dolini se vije rečica, na desni pa gričevje Istre.
Po šestnajstih kilometrih prispemo da našega cilja. Hrastovlje je vasica sredi doline. Obstajata dve teoriji o izvoru imena. Prva pravi da so iz okoliških hrastov nekdaj v vasi kuhali oglje in se zato imenuje po hrastih. Druga je bolj posvečena in pravi, da se je preko vasice hodilo na romanje v Jeruzalem in sicer po poti Via del Cristo, torej Cristovia in kasneje Hrastovlje. Kakorkoli že, najbolj obljudena je bila vasica sredi 19. stoletja, ko je v njej živelo kakih 250 prebivalcev. Po drugi svetovni vojni ji je grozilo izumrtje, saj so se prebivalci masovno odseljevali v mesta. Danes se spet vračajo nazaj saj je v vasici marsikaj videti. Kamnite hiše so pokrite s korci, do hiš vodijo kamniti portali in vse je še tako kot pred stoletji. Glavno znamenitost pa najdemo na vzhodnem koncu vasi, sredi vinogradov in oljčnih nasadov.
Starodavno cerkvico Svete trojice so v romanskem slogu zgradili že v davnem 12. stoletju. V 16. stoletju je dobila mogočno obzidje, saj je služila vaščanom kot protiturški tabor. Obzidje je še danes v celoti ohranjeno. Ima obliko pravokotnika, na diagonalnih vogalih pa ima dva okrogla stolpa. Pravi biser pa se skriva v notranjosti male cerkvice. Ključ od cerkvenih vrat dobimo pri eni od najbližjih hiš in umetnostno potovanje v zgodovino se začne. Leta 1490 je notranjost triladijskega cerkvenega prostora s freskami v celoti poslikal Janez iz Kastva. Najbolj znana freska je znameniti Mrtvaški ples. Od leve proti desni skupaj s Smrtjo korakajo proti grobu otroci, kmetje, trgovci, plemiči, kralji in papeži. Sporočilo je jasno: v Smrti smo vsi enaki. Znamenita freska pravzaprav dela krivico preostalim, saj v celotni cerkveni ladji skorajda ni prostora kamor bi položil prst in ta ni bil poslikan. Na teh freskah so prikazani številni svetniki, letni časi ter Sonce in Mesec. Najbolj zanimivo pri vsem skupaj pa je, da so freske stoletja živele v pozabi. Ko je njihov blesk obledel in gotske freske niso bile več zanimive so jih prebelili in jih ponovno našli leta 1951, ko jih je pod ometom spet odkril Jože Pohleven. Izlet v Hrastovlje je izlet v starodavno kraško vas v zaledju Slovenske Istre in Izlet v umetnostno zgodovino.
