Popoln zasuk v Mariboru

Kljub jesenski “minirevoluciji” nisem pričakoval, da bo politični zasuk v drugem največjem slovenskem mestu tako temeljit. Kakor koli obračamo in kar koli si že mislimo o “protestnem gibanju”, ki je zrušilo Kanglerja, je politika prejšnjega župana zdaj doživela popoln polom še na volitvah. Andrej Fištravec, ki se je uspel predstaviti kot obraz iz protestov nastale opozicije proti Kanglerju, je v prvem krogu kljub desetim protikandidatom zbral skoraj 53 odstotkov glasov. Seveda na njegov uspeh senco meče nizka, komaj 31-odstotna udeležba, prav tako dejstvo, da razen socialdemokrata Frangeža in deloma podžupana Mikla ni imel nasprotnikov težke kategorije, saj so predvsem stranke nekdanje županove koalicije v boj poslale “nove obraze” ali kandidate, ki jih ni bilo “preveč škoda”.

Maribor spet v domeni levice 

Novemu županu je treba priznati vsaj to, da je pripadal tistemu intelektualnemu krogu, ki je že dolgo, gotovo pa že pred prejšnjimi županskimi volitvami dosledno opozarjal na slabosti domačijske politike župana Kanglerja. Čeprav si po drugi strani marsikdo med njimi ni pomišljal glasovati zanj v drugem krogu volitev leta 2006, v želji preprečiti zmago “janševcu” Pivcu. Drugo vprašanje je kajpak, koga vse bo sociologov uspeh naplavil na hodnike nove oblasti in v kolikšni meri mu bo uspelo biti župan vseh Mariborčanov, tudi tistih, ki so do protestov imeli vseskozi zadržan odnos, četudi so morda delili averzijo njegove skupine do županovih podvigov.

S tokratnim Fištravčevim triumfom se je potrdila tudi že pregovorna spremenljivost razpoloženja mariborskega volilnega telesa, za katerega tokratni obrat v levo ni prvi tovrstni podvig. Spomimo se: od uvedbe prenovljene lokalne samouprave je bil Maribor vsaj med letoma 1998 in 2006 trdno v rokah levosredinskih strank (kar se tiče mestnega sveta,  že od 1994 dalje), na zadnjih volitvah pa sta kandidata desne sredine za župana vknjižila dve tretjini glasov. Resda pa je bila udeležba že takrat precej pod petdesetimi odstotki.

Največje presenečenje je kajpak tako množično prehajanje Kanglerjevih volivcev, ki so bili verjetno tudi v prvih vrstah protestov po postavitvi slovitih radarjev, h kandidatu, ki vendarle vsaj na zunaj ne samo politično, marveč tudi osebnostno in programsko prihaja s povsem drugega planeta kot dosedanji župan. Ampak očitno je uspel “protestniški” naboj maksimalno obrniti v svoj prid, kar se mi ni zdelo samoumevno, medtem ko je mnogo Mariborčank in Mariborčanov zaradi slabe ponudbe in še slabše klime enostavno ostalo na volilno nedeljo doma. Zato je za absolutno večino zadostovalo že  pičlih 15.000 glasov (med več kot 90.000 volilnimi upravičenci).  Seveda bodo nekdanji Kanglerjevi privrženci zelo spremenljive volje lahko za Fištravca sploh ob brezupnem stanju mestne blagajne že kmalu nočna mora.

Desnica v peklu 

Gotovo je volilni izid pekoče razočaranje za Matevža Frangeža. Kot edina prava opozicija v mestnem svetu so socialdemokrati le računali, da bodo v volilni tekmi pomembni igralci. Nazadnje jim ni uspelo preprečiti niti Fištravčeve zmage v prvem krogu. Ampak največji osmoljenec so kljub temu desnosredinske stranke. Po sedmih letih v vrhu mestne politike so vsi trije njihovi županski kandidati zabeležili – reci in piši – osmino glasov. Ker Nova Slovenija v Mariboru nikoli ni pomenila zelo veliko, je poraz verjetno ob SLS posebej hud  za SDS. Zgolj pet odstotkov njihove županske kandidatke je malo celo ob upoštevanju dejstva, da je bila doslej sorazmerno neznan politični obraz.

A dobršen del krivde za tak izid si morajo demokrati, pa tudi Nova Slovenija, pripisati sami. Veliko preveč nekritično in veliko predolgo so mirno opazovali domačijsko početje Franca Kanglerja in se niti v odločilnih trenutkih niso uspeli zadovoljivo distancirati od njega. Izgovor, da si lahko gospodar prestolnice privošči še neprimerno hujše stvari, je sicer priročen, a za volivce neučinkovit. Seveda lahko mariborski debakel negativno vpliva predvsem  na položaj SDS na Štajerskem v celoti, kjer je bil na zadnjih dvojih volitvah eden centrov njene moči.

Rezultati nadomestnih volitev v mestni svet, kjer je sicer SD pobrala vse štiri sedeže, so po drugi strani pokazali deloma drugačno sliko in uvrstili SDS na drugo mesto, čeprav s precejšnjim zaostankom za socialdemokrati.

Foto: Fistra