Pripis uredništva:
France Cukjati in Anton Tomažič sta se odzvala povabilu uredništva k javnem dopisovanju na temo slovenske pomladi in širše. Pričujoče besedilo je odgovor Antona Tomažiča na prvi zapis Franceta Cukjatija Potreben je skupni uvid v jedro nerešenih vprašanj.
Spoštovani France!
V veliko čast mi je, da si se odzval na moje pisanje – Slovenija pri zdravniku – v Časniku in da nama bodo uredniki omogočili javno dopisovanje (polemiko?), ki naj bi morda tudi trasiralo nekoliko bolj umirjen in argumentiran dialog med najinima političnima strankama – SDS in NSi. Dodatno sem se zavedel svoje »nadutosti«, da sem se nekako upal vživeti v vlogo zdravnika (psihiatra), ki naj bi pomagal naši ljubi Sloveniji ozdraveti in se znebiti nadležne krize, ki traja že kar nekaj časa. Zdravnik si namreč ti, jaz pa le pravnik … kar v teh časih ni nič kaj hvaležna vloga.
Na začetku si ne morem kaj, da ne bi poudaril, kako zelo te cenim kot (bivšega?) politika in zelo umirjenega človeka, ki zna tudi najbolj trda (odločna, načelna) stališča podati na zelo kulturen in vsem sprejemljiv (nežaljiv) način! Za takšne moje ocene imam celo nekakšen dokaz (hvala Bogu za naš ljubi internet!), saj sem te pred nekaj leti (v času okrog predzadnjih volitev) postavil celo na lestvico »Dobri politiki« – saj je še tam.
Takšen je bil takrat vrstni red na vrhu: 1. Ivan Oman 2. Lojze Peterle 3. Janez Janša 4. Radovan Žerjav 5. Ljudmila Novak itd… pri tebi pa je bila naslednja obrazložitev: »Študiral je gradbeništvo, filozofijo, teologijo in medicino Na parlamentarnih volitvah leta 2000 je bil na listi SDS izvoljen za poslanca v Državnem zboru, dve leti kasneje pa je postal vodja poslanske skupine SDS. Bil je med pobudniki referenduma o zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. V Državni zbor Republike Slovenije je bil izvoljen tudi leta 2004, ter s skoraj dvotretjinsko podporo izvoljen za njegovega predsednika.«
Seveda se bo kdo sedaj, po nekaj letih, tudi kaj zgrozil nad mojo tedanjo oceno dobrih politikov, saj se na njej nahaja na primer tudi Gregor Virant… ki je danes že bolj v ropotarnici politične zgodovine. Jaz pa bi si upal svojo lestvico NAJ-politikov še danes zagovarjati. Še vedno sem prepričan, da so tudi pri Virantu (bili) potenciali za dobrega politika in da je kot dober minister v Janševi vladi naredil marsikaj zelo koristnega za delovanje (učinkovitost) javne uprave. Nas je pa mnoge zelo razočaral, ker se je odločil za ključno vlogo pri zrušitvi vlade, ki je veliko obetala. Bojim se, da ga je premagal … napuh …
Ker se pri najinem dopisovanju ne bova mogla izogniti temu, da omenjava številne aktivne in bivše politike, se mi zdi vredno poudariti nekaj, kar je žal v Sloveniji samo dokaz nezrelosti naše demokracije: ljudje dojemajo politike preveč črno-belo, samo slabo-samo dobro, naši-vaši, pozitivci-negativci, heroji-luzerji itd.
Dejstvo pa je: in mi moramo to akcepirati – da s(m)o ljudje kompleksna bitja – in politiki tudi – ali pa še bolj! Vsakdo dela napake, seveda tudi le relativne – za kar drugi mislijo, da so napake. Popolnega (nezmotljivega) človeka – politika – ni in ga ne more biti. Tega bi se morali bolj zavedati tudi, ko ocenjujemo slovenske politike!
Da bi malo poenostavil in ilustriral, naj razložim, po kakšnih kriterijih sem prišel do omenjene – izrazito subjektivne – lestvice. Iz mojih dosedanjih izkušenj ocenjujem, da sem se s stališči, izjavami, nastopi in govori Ivana Omana strinjal kar v okrog 98% primerov, s Peterletom v 95%, z Janšo v 90%, itd. Verjamem, dragi France, da bi se tudi s tvojimi kar tam nekje okrog 80%… Še dobro, da imava morda kakšnih 20% na voljo za najin dialog! Bi bila verjetno kar dolgočasna polemika med dvema, ki se strinjata v 99% …
Tako se tudi s tvojimi bogatimi mislimi v odzivu na moj članek – v veliki večini kar strinjam, celo precej več kot v 80%… Posebej še pri tvoji oceni pogojev za dobro funkcioniranje morebitne predvolilne koalicije SDS-NSi-SLS: nujno je oblikovati jedro sodelovanja – skupne zavezujoče cilje! Potem bo tudi lažje reševati posamezne spore, spodrsljaje ali celo žalitve. Zelo sem vesel, da bi tudi po tvojem mnenju bilo koristno ponovno vzpostaviti prakso rednih pogovorov in predlagam, da tudi midva kar trmasto ponavljava tovrstne iniciative. Prepričan sem, da jih zelo podpira tudi velika večina (navadnih?) članov najinih strank!
Proti koncu tvojega pisma si mi pa podal eno tezo, kjer pa se ne strinjava… ali jo lahko vsaj problematiziram: da se je NSi pomaknila bolj v levo? Morda se je pa SDS pomaknila bolj (malo preveč?) v desno?
Po mojem mnenju, še posebno utrjenem na zadnjem kongresu Nove Slovenije, naša stranka utira vse bolj in dosledno smer – evropske krščanske demokracije, po vzoru nemške CDU/CSU. Še posebno na gospodarskem področju in zato ni slučaj, da so celo povsem nevtralni ekonomisti priznali, da je program, katerega smo pripravili pri Gospodarskem klubu Nove Slovenije – najprimernejši za današnjo Slovenijo. Mnogi nam očitajo celo pretiran neo-liberalizem in nas pozivajo nazaj na levo, proti nekakšnemu krščanskemu socializmu … seveda zaman …
Zato bi te, France, prosil, da mi bolj utemeljiš, kako si lahko prišel do ideje, da »se je NSi pomaknila bolj v levo«?
V upanju, da bova tudi midva lahko vsaj malo prispevala k nujni vrnitvi slovenske desnice v pomladne vode – in s tem k politični stabilizaciji Slovenije, ti želim vse dobro v letu 2015, predvsem pa tudi zdravja in družinske sreče!
Z velikim spoštovanjem!
Tone Tomažič
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
