POP TV in Kanal A: prepoved “zamika” – množične izgube gledalcev

Avtor: Rok Čakš. Vir: Drugi svet.

Se je že začelo. Ko sem prvič preizkusil funkcijo “zamik”, ki jo ponujajo naši TV operaterji, mi je bilo jasno, da gre za revolucijo v TV broadcastingu. Gledalec je naenkrat postal gospodar svojega TV prostora/časa – programe lahko vrti nazaj, naprej, si jih, ne glede na to, kdaj so na sporedu, ogleda ob desetih zjutraj, sredi popoldneva ali pozno zvečer. Prav tako lahko prevrti oglase in druge nadležne vsebine, ki jih vsiljujejo televizijske hiše. A prav v tej točki sem se zavedal, da bo slej kot prej nastal problem.

In sprožila ga je, kako očitno, najpogoltnejša TV hiša v Sloveniji. Tista z monopolom, ki si lahko privošči vse, tudi to, da ji je interes gledalca zadnja briga. Natančneje, zanjo ne obstaja, vsaj ne takrat, ko je v navskrižju z žvenketom denarja (kar je skoraj vedno).

A zgodovina nas uči, da so napuh, pohlep in samozaverovanost uničili že močnejše hegemone, kot je ena v časovni in prostorski dimenziji razmeroma nepomembna TV korporacija.

Pro+ je tako od TV operaterjev zahteval, da gledalcem več ne omogočijo ogleda njihovega programa z “zamikom” – od sedaj naprej jih bodo tako lahko gledali le še v “živo”. Takšno scanje proti vetru, torej poskus zajezitve neizbežnega tehnološkega napredka, je primerljivo s konjušnico z monopolom nad prevozom s kočijami, ki je ob izumu avtomobila pri lastnikih cest zahtevala prepoved gibanja objektov na kolesih neživalskega izvora. Ti pač za cestni promet nimajo ustreznih pravic, so argumentirali.

Namesto, da bi pametno razmislili, kako tehnološki razvoj prilagoditi v svoj prid, jih je seveda povozilo kolo časa. V tovrstno kamenodobno razmišljanje je vonj po denarju zavedel tudi vodilne v Pro +.

Posledice so že vidne – številni blogerji in forumaši pišejo o prenehanju gledanja POP TV in Kanala A ter celo o odpovedih naročnin na razmeroma neuspešen plačniški sistem Voyo.

Nadaljevanje s številnimi komentarji: Drugi svet