Pontifex maximus

25

mostoviZgoraj navedeno je bil še nedavno eden osrednjih nazivov papeža. Prihaja od Rimljanov in je bil pred prevlado krščanstva oznaka za  njihovega glavnega svečenika. Zanimiv je izvor izraza: dobesedno pomeni “veliki mostograditelj”. Lahko ga razumemo v smislu gradnje “mostov ” z Bogom. Vsekakor pa je imel rimski škof vedno tudi pomembno vlogo gradnje mostov med ljudmi. Kar sedanji papež Frančišek tudi lepo kaže. Nasplošno so se vedno vsi kristjani prepoznavali v vlogi graditve mostov.

Recimo kulturnih mostov: kako čudovito je krščanstvo prepojilo rimsko cesarstvo (čeprav je imelo to tudi nekaj nedvomno slabih posledic), kakšno mojstrstvo lahko spremljamo v krščanskem misijonarjenju vsepovsod po svetu (čeprav tudi tu ni bilo vedno vse dobro, včasih je bilo oznanjevanje, žal, bolj izgovor za kolonizacijo in ropanje), verjetno lahko krščanski univerzalizem vidimo tudi v ozadju sedanje globalizacije (ki spet ni samo dobra). Toliko bolj so bili kristjani od vedno graditelji mostov na medosebni ravni. Najprej zato, ker nam vedno znova odmevajo v glavi tiste Božje besede iz stvarjenja: “In bilo je prav dobro”; besede, ki se nanašajo na prav vsakega človeka in vsakomur, ne glede na njegove zločine, podeljujejo neodtujljivo dostojanstvo in svobodo. “po Božji podobi ga je ustvaril”. Jezus gre še dlje in govori kar o ljubezni do sovražnikov. Njegov križ lahko razumemo kot dvojni most: most med nebom in zemljo (vertikala) in pa most med vsemi ljudmi (horizontala). Za kristjana je značilno, da vztraja v ljubezni, ne glede na vse. Tvoren dialog želi ohranjati ne samo zaradi svoje zavezanosti blagru vseh ljudi, sploh svojih bližnjih, temveč že zaradi svojega ponosa, ki mu ne dovoljuje, da bi ga tuja agresivnost ali zverinskost “zreducirala” na isti nivo. Ker svoje morale ne razume zgolj v obnebju medčloveškega, ampak (predvsem) v odnosu s Presežnim. Ker želi biti “imitatio Christi”, ki je naredil korenit korak proti bližnjemu – in vsem ljudem postal bližnji. Ta korak nas spodbuja, da v ljubezni vidimo stisko, kjer drugi vidijo greh; da odpuščamo, kjer drugi kujejo maščevanje, da prvi prekinemo molk, ko drugi kuhajo mulo. Ta – izjemno zahtevna – drža nas opredeljuje v našem bistvu: kristjani smo po svojem jedru bitja sprave. In zato tudi graditelji novega sveta, ki so od vedno znali presegati kulturne in medosebne meje – in še čez tako deroče hudournike ali široke reke sveta graditi mostove povezanosti in sodelovanja.

Zato seveda bega, ko se eden trenutno vidnejših slovenskih krščanskih mislecev dogmatično distancira do graditve mostov. Zavedam se, da je bil s totalitarnim sistemom samim na sebi dialog le stežka mogoč: ker ga sam ni priznaval in ga je z vsemi močmi zatiral. Vendar, ali to pomeni, da imamo pravico odreči dialog tudi njegovim (bolj ali manj prebrisanim in pokvarjenim) sledilcem? Ker je verjetno vsakemu jasno, da danes za nas niso toliko problematični tisti, ki (še vedno ali ponovno)(slepo) verjamejo velikim marksističnim idejam – saj so te ideje v marsičem sekularizirano (skrajno naivno) krščanstvo – , pač pa so naša velika težava tisti, ki so “sistem” že davno zlorabili zgolj za svoje interese (kakor prašiči na “Živalski farmi”) – in ga zlorabljajo še naprej. Tudi s tem, da hujskajo množice na ulice, ustvarjajo splošno narodno paniko oziroma depresijo (kjer si preprosti ljudje dejansko pustijo oprati možgane do te mere, da so prepričani, da se jim je v mizeriji komunizma godilo bolje) in v ozadju naprej gospodarijo po svoje. Ljudstvu pa dajejo občutek, da so velike krivice, ki jih sami povzročajo, lahko izgovor za poplavo malih krivic in površnosti, ki si jih potem s sladkostjo privošči ljudstvo. Povedano drugače: servirajo jim revolucionarno doktrino (ki se je že davno izkazala za neučinkovito) kot kamuflažo za svoje mirno “haranje” – in to jemljejo za svojo neodtujljivo pravico. (Pa raje ne omenjajmo, da je za marsikoga zelo podobna kamuflaža klerikalna in antikomunistična ideologija). Skratka, psi lajajo, karavana pa gre dalje. Grajenje mostov in sprava sta v procesu ustavljanja tega početja ključnega pomena, saj ljudi osvobajata od zagledanosti v lastno ideološko dediščino (in s tem jemljeta manipulantom eno glavnih orožij-slepil). Če vztrajamo, ne glede na prezir, krivice in zatiranje, ki smo jih deležni, pri doslednem spoštovanju sočloveka in njegovega dostojanstva, s tem režemo krila kontinuiteti zla. Če smo, ne glede na nemogoče politične in gospodarske razmere, dosledno pošteni in dialoški, razkrajamo vzorec, ki nas peha še globlje v mojstrsko izgrajeno kolesje ideološke zlorabe. Zato tisti proces, ki je bil dejansko poguben v času po osamosvojitvi (in je tudi bolj ali manj pokopal slovensko desnico) ni bil grajenje mostov, temveč pajdašenje. Torej flirtanje z – in marsikdaj prevzemanje istih zločinskih vzorcev, ki so delovali v totalitarizmu. Po spletu kroži nekako tako reklo: nikoli se ne prepiraj z butcem; spravil te bo na svoj nivo in te premagal z izkušnjami. Po osamosvojitvi popustiti skušnjavi pajdašenja je bilo nekaj najlažjega, marsikdo je kar očitno govoril in kazal “zdaj je pa prišel naš čas.” To isto pajdašenje je tudi glavni razlog, da pri nas ni prišlo do lustracije. Res je, naš komunizem je bil “samoroden”. Ampak to mu še vedno ni dalo take moči, da bi po osamosvojitvi lahko njegovi ključni akterji ostali v sedlu še naprej – če se ne bi, pogosto čisto brez posebnega ozira na ideološko in politično pripadnost – učinkovito zakoreninil tudi med “novo oblastjo”. Ne kot ideja, samo kot način okoriščanja na račun “ljudstva”. Vrana vrani pač ne izkljuje oči. Zato sem se že navadil na večino našega političnega in ideološkega dogajanja, celo v naši Cerkvi, gledati kot na skrbno režirano predstavo za drhal, ki spretno prikriva pravo (zločinsko) dogajanje. Dokler si dovolimo, da je tuje zlo izgovor za moje lastno, pa naj gre za skrunjenje fasade parlamenta, utaje davkov ali delo na črno, s tem podpiramo “igro” stricev iz ozadja. Spomnimo se, da se za to, kar je prav, ne trudimo zaradi drugih, ampak zaradi sebe. Če bomo eden v drugem prepoznali človeka (ne glede na politično, idejno in versko pripadnost) in njegovo dostojanstvo, če bomo v skladu s tem dostojanstvom živeli v medsebojni povezanosti, bodo lovke zla, ki se hranijo z našo razprtostjo odmrle. Korupcija je vedno težava širšega kroga ljudi – ker poštenja ne kupi noben denar.

Foto: Jernej Kurinčič

25 KOMENTARJI

  1. Ja, res je briljantn članek.

    Mostograditeljstvo je ena izmed vrlin, ki je v naši državi dobila sprevržen pomen.

    Fabrice Hadjadj pravi, da nobena stvar v osnovi ne pripada zlobnosti in tudi, da je lahko sprevržena prav vsaka stvar, razen Boga in njegovih svetnikov.

    Vse, kar je bilo sprevrženo, mora pravični obrniti nazaj na prav stran.

  2. Kot hiše ni dobro graditi na pesku , tudi most zgrajen na pesku spodnese. Za gradnjo mostu poprebuješ na obeh bregovih trdno skalo. Zal je takih mostograditeljev v slovenski družbi nič koliko.

  3. Stvari v Sloveniji je treba gledati kot v gledališču, da razumemo.

    Smo v rokah mafijca, ki nas zlorablja in zasužnjuje in niti pod razno tega noče nehati in nikoli tega ne bo nehal. To mu lahko preprečimo zgolj s silo.

    Lahko pride policija, specialci – ali pa da se ga sam rešiš.

    Vse drugo je asistiranje in kolaboriranje z Motencem, delanje megle.

    Mislim, da še vedno večini ljudi ni jasno, da ne živimo ne v pravni državi in ne v demokraciji, tudi normalna država nismo.

    Pri nas je religija in sanjarjenje o VARNOSTI pod perutmi velike birokratske Države ogromno. To parazitsko in Žrtveno sanjarjenje razvajencev in prezaščitencev je tudi vzrok, da imata Birokracija in Mafija pri nas tako moč. In opevani socializem, ki naj bi bil dober, v resnici pa je skrajno perverzen že v idejnem smislu, ne samo v praktičnem načinu.

    Ker ti ljudje zožujejo svobodo drugim: to je njihovo delovanje in cilj. Oni ne odpirajo svobode, temveč svobodo z iluzijami , ideali in predvsem s prisilo in strahom zožujejo.

    Pri tem so jim glavni dobiček: PRVILEGIJI in zavzem oblasti na FEVDU.

    Iz skupnosti delajo kolektiv ( prisilno enoumje).

    Iz satelita se vidijo na Zemlji luči. Samo Severna Koreja je temna. Le del Pjong Penga je razsvetljen, ker tam živi najbolj perverzna izkoriščevalska elita komunistov, medtem ko večina od 20 mio ljudi strada od lakote in umira v veliki revščini.

    V času propadanja socializma so se odpirale po državi prostotržne in brezdavčne cone, da je tam zacvetelo gospodarstvo, ki pa je bilo vse od UDBE ( rdeči Gestapo) vodeno. Če bi danes obratno nekaj con dali brezdavčno v najem ljudem, ki želijo živeti komune, socializem in ostale sanjarjenja – jih ne boste našli. Ker jim ni namen, da delajo, da so neodvisni in ločeni od kapitalizma. Njim je namen izkoriščati delovne ljudi, okupirati Kapital, ga Fevdalizirati in zasužnjiti delavce in državljane, tako ideološko kot davčno in s strahovlado narediti totalno pasivno in enoumno pohabljeno množico.

    • Recimo da je to vse res (jaz vseeno mislim, da ni tako obupno stanje -je slabo, ni pa tako slabo. In sploh ne gre samo za enega mafijca in tudi ta ni samo iz enega ideološkega tabora). Kaj zdaj?
      S kakšno silo se boste postavili po robu temu Vsemogočnemu mafijcu, ki ima pri nas vse niti v rokah? S čim ga boste premagali, če je zmešal vso drhal in jo po svoji volji žene po mestnih trgih kot se mu zljubi?
      Mislim da tu ni drugih sil kot so Resnica, Doslednost, Poštenost in Pravičnost. Če začnemo pristajati na kompromise z Zlom, smo kmalu tudi sami v njegovih krempljih. (In na koncu recimo podpišemo pakt z enim totalitarnim okupatorjem proti drugemu.)
      Samo apatično starčevsko slikanje sedanjih temnih časov ne bo prav nič pomagalo. Nasilnega prevrata ne moremo (in upam da tudi nočemo) pripraviti. Najprej moramo sami verjeti, da je Dobro res dobro in se ga dosledno držati, ne glede na druge, zaradi njega samega. Če verjamemo v moč Dobrega, bo to zmagalo. Če ne verjamemo, pa je ta bitka zaman, saj smo že predali vojno.
      Mislim da je tako črnogledo hujskaštvo eden glavnih razlogov za sedanjo apatijo med ljudmi, ki bi lahko (sčasoma) dosegli spremembe. Ker porabijo energijo, ki bi lahko služila (majhnim) spremembam za vehementno pridušanje in jamranje. Tkivo je gnilo in črvivo, a še živi. Za amputacijo je organizem prešibek. Bomo celice obnove ali gnojni turi tega telesa?

      • Štefan je v sosednjem prispevku pisal o množičnem pojavu zanikanja. Ko nekdo postavi bolj ostro in odprto problem, pa prisili fritzlovo žrtev, da neha zanika in le ta začne novo fazo: “da vse ni tako črno”, oz. začne relativizirati. “Pustimo preteklost in starce”.

        A ti dojemaš, da socialisti v Sloveniji grobo zlorabljajo nas delavce v Sloveniji SEDAJ?

        A si ti socialist?

        Cerkev in vetrniki smo že desetletja v defenzivi. Izgubljamo moč, predvsem svetno, kar je po svoje dobro. Nerealno je cerkvi očitati svetno moč, oblast in kapital. Centri kapitala in moči so zadnje 2 stoletja drugje.

        Po drugi strani pa je v manjših skupinah vedno več zelo osebnih in živahnih vernikov. A tudi v Cerkvi ( recimo 30% družbe v Sloveniji) jih ni niti 10% ( kar pomeni 3% Slovencev), ki bi se socialističnemu okupatorju nasilno uprli.

        Drugi del tvojega odgovora je relativiziranje, filozofiranje in teološko razpravljanje v salonu.

        Prav je da hudiča naženeš. Dobro je! David je bil eden redkih, ki se je šel borit proti Goljatu. Vzel je fračo in kamen in potem hudobnega Goljata ubil z njegovim mečem.

        Ko je bil sv. Pavel ujet in so ga Judje hoteli ubiti, je bil med obtožbami pred vsemi zvit, in je oba okupatorja sprl med sabo tako, da je začel flozati o vstajenju, kar je povzročilo, da so se na njegovo stran postavili farizeji, saduceji pa so bili kontra ( ker ne verjamejo v vstajenje, angele). Pavel je vmes v njihovem SRDITEM prepiru ušel. Če bi bil človek hudoben, bi rekel, da je sv. Pavel sodeloval z enim okupatorjem. Če gledamo WW2 je bil podoben konflikt med Nemškim socialističnim okupatorjem in Sovjetskim socialističnim okupatorjem. Nemškega okupatorja očitajo danes tisti, ki so ŠE VEDNO na strani sovjetskega okupatorja. Podobno je danes v svetu in še posebej v vojni Siriji: na eni strani Washington, na drugi pa Moskva in Peking. Real politika. Kdor s temi stvarmi manipulira, tako da eno stran idealizira – je hudoben.

        • še enkrat sprašujem: kaj naj ukrenemo (spričo te situacije)?
          Vsakomur razumnemu je jasno, da tisti, ki so v komunizmu zlorabljali sistem – in ga v veliki večini še vedno – niso bili socialisti, ampak so bili samo dobri paraziti sistema, ki je bil za parazitiranje zelo pripraven. In zato tudi sedaj ni zanje ravno primerno ime socialisti. Pravzaprav sploh ne vem, če jih ima smisel poimenovati. Ker ne gre za nekaj homogenega (kar se mi zdi ena osrednjih ugotovitev, do katerih bi že lahko prišli – tu ne gre (več) za ideološki spopad, pač pa (že zdavnaj) zgolj za korupcijo.
          Mislim da ni nobenega pogoja, da bi mi kdo lahko rekel – ali očital – da sem socialist. Sem pristaš pravične in dejavne socialne politike, to je pa tudi vse. Drugače pa mislim da kar sodoben demokrat.

          Hvala Bogu, da ni tistih 3% (ali koliko) ljudi tako norih, da bi se šli nekakšno nasilno “krščansko revolucijo”.

          Kar se tiče salonskosti mojega pisanja: nekako domnevam, da sva v praktično dokaj podobnih pogojih – ali pa sem jaz kot frontalni delavec Cerkve morda še malenkost bolj izpostavljen. Ampak seveda je najbolj udobno vse, kar mi ne “paše”, razglasiti za golo teorijo.
          Sam vem, da moje besede zvenijo nekoliko papirnato, ampak- zgoditi se mora najprej idejni preobrat v ljudeh. Brez tega ne bomo zbrali dovolj moči, da bi obračunali s koruptivnim sistemom. Delajmo za ta idejni preobrat. Prodajanje depresije in rožljanje s sovražniki dela ljudi samo apatične. Vse bolj sumim, da so najhujši antikomunisti pri nas pravzaprav agenti, katerih naloga je, da s hujskanjem ljudi, ki bi bili sposobni doseči spremembe, diskvalificirajo z nasilnimi izpadi ali pa nevtralizirajo z apatijo.

          Kaj pa če hudiča NE MOREŠ nagnati? Saj to izhaja iz Vašega pisanja, da je premočen … (David je vzel Pračo, frače so za otroke)

          Zloraba Svetega pisma za ščitenje in kamufliranje napak iz 2. vojne je nizkotna. Napačna je oznaka farizejev in saducejev za okupatorje; okupator je bil Rim, ki je pogosto v tem cirkusu igral še najbolj pozitivno vlogo. Farizeji in saduceji niso okupatorji, pač pa so pripadniki dveh zmešanih fundamentalističnih ideoloških smeri (torej lepa podoba današnje situacije). Samo da danes z metanjem premišljenih kosti “uidejo” ne kakšni svetniki, temveč kriminalci.

          Konfilkt 2. vojne še zdaleč ni podoben tistemu položaju. Je kar nekaj razlik. Najprej: pri nas s strani komunizma ni bilo (večje) sovjetske okupacije, ker imamo “samorodni” komunizem. Potem, kljub vsemu nasilju ne moremo enačiti nacistične raznorodovalne in brutalne okupacije z revolucionarnim nasiljem. Sploh če na stvar pogledamo z vseslovenskega stališča. Nimam pravice obsojati tistih ljudi in njihovih odločitev, ampak spričo dejstev pa lahko že rečem, da to niso bila najbolj častna dejanja.
          Ja, še vedno je v svetu tako -in še vedno je treba imeti pamet, da vemo, kaj je prav. In se tega držati. Mislim, da to ni preveč abstraktno.
          Ampak je seveda bistveno lažje kot to gojiti sovraštvo.

          • Kaj storiti?
            Če bi me narkomafijci ugrabili in zlorabljali, bi poskušal pobegniti. Pri tem bi tudi ubijal.

            Tu pri socialističnih mafijcih, ki so ugrabili celo družbo in to tako, da kot v Hitlerjevih časih maširajo po ulicah in grozijo drugače mislečim – pa ker smo v manjšini – ostane samo gverila ali pa likvidiranje posameznih mafijcev. Seveda me to plaši – ker sem do sedaj vedno spoštoval 4. božjo zapoved Ne ubijaj – pri ljudeh – ne pri živalih, čeprav nisem mesar. A problem se zaostruje in potapljamo se v vedno večji TOTALITARIZEM. V zadnjih prvih 10 letih smo drseli v Rusijo, nato 5 let v Ukrajino, sedaj pa počasi v Belorusijo in na koncu še v Severno Korejo. Treba se je braniti, treba se je Zlu upreti.

            S prvim odstavkom se ne strinjam. To iluzijo so prodajali vstajniki. Dejstvo je, da v Sloveniji že 20 let vsi mediji in vse politične stranke prodajajo socializem, bohotno birokraciji, podjetja v lasti države ( mafije) itd.

            Koliko mafij je po tvoje v Sloveniji? Mislim, da dve. Ena je rdeča konzervativna, druga je Janševa. Ena ima 99% moči, druga 1% moči.

            Ne gre za krščansko revolucijo. Kajti, če bi se kdo označil za krščanskega upornika, bi revolucionarna drhal obračunavala z večino kristjani, kot so okupatorji delali v času WW2, tako komunistični kot fašistični.

            Idejnega preobrata v ljudeh ne bo, ker so Fritzlove žrtve, ki v groznem strahu opravičujejo zločinca in mu stojijo ob strani. Tudi Rado Pezdir je povedal, da se je v 10 letih izčrpal, da bi se v Sloveniji kaj spremenilo, pa se nič ni spremenilo. Bolj ko je krize, bolj so ljudje nori in nerazsodni in nasedajo najbolj bedastim parolam socializma.

            Seveda si ti kot duhovnik bolj izpostavljen, če se bodo ti socialistični norci spravili na cerkev kot so se v Španiji. Po drugi strani pa so frančiškani dojeti v politiki kot levičarji ( iz njih izhajajo prvi komunistični heretiki v srednjem veku), tako kot jezuiti,tako kot je levičar papež Frančišek – upam, da ni socialist!

            Tudi jaz bi pomislil, da nekdo s takim pisanjem dobesedno podtika kristjanom začetek vojne, zato sem tako v dvomih.

            “Kaj pa če hudiča NE MOREŠ nagnati?”
            To je tudi zelo realno vprašanje, na katerega vem odgovor: ne da se ga odgnati, kot se socialistov in mafije ne da izkoreniniti. Sploh v Evropi, kjer so socialisti v večini.

            Sveto pismo mi je edina opora kako so v zgodovini ravnali Judje in kristjani. Pa kljub temu sem zelo zmeden in tesnoben.

            Poznaš kakšnega “samorodnega” komunista oz. mafijca, ki se je v zadnjih 70 letih spreobrnil?

            Ali je kak kristjan, recimo frančiškan ( če že psihoterapevt ni zmogel) zmogel spreobrniti kakšnega psihopata v Ameriških zaporih?

            Ali ima kristjan edino alternativo, ko ga mafijci skušajo ubiti le v tem, da z molitvijo čaka na to, da ga ubijejo?

            Seveda je sovraštvo slepo – ampak jaz ne sovražim. Jaz se samo bojim zase in za svoje otroke, ker stvari peljejo točno tako, kot sem že pred 10 leti videl. Se imam pravico braniti? Kot Robin Hood?

          • pavel,

            ali si bil včeraj pri maši in poslušal ter slišal evangelij? Še enkrat si ga preberi in bodi pozoren predvsem na predzadnji stavek. Iz lastnih izkušenj ti povem, da je vdajanje strahu ena velika neumnost, če ne drugega.

            Tukaj je evangelij, ker res paše v ta kontekst (Lk, 21,5-19):
            Ko so se nekateri pogovarjali o templju, kako je okrašen z lepimi kamni in zaobljubljenimi darovi, je rekel: »Prišli bodo dnevi, ko od tega, kar vidite, ne bo ostal kamen na kamnu, ki bi ne bil zrušen.«
            Vprašali so ga: »Učitelj, kdaj pa bo to in kakšno bo znamenje, ko se bo to začelo goditi?« Rekel jim je: »Glejte, da se ne daste zavesti! Veliko jih bo namreč prišlo v mojem imenu in bodo govorili: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi! Ko boste slišali o vojnah in vstajah, se ne ustrašite, kajti to se mora prej zgoditi, vendar še ne bo takoj konec.« Tedaj jim je govoril: »Vzdignil se bo narod proti narodu in kraljestvo proti kraljestvu. Veliki potresi bodo na mnogih krajih, kužne bolezni in lakota, grozote in velika znamenja z neba. Toda preden se bo to zgodilo, bodo nad vas dvigali roke, preganjali vas bodo, izročali v shodnice in ječe in zaradi mojega imena vas bodo vlačili pred kralje in oblastnike. Vam pa bo to dalo priložnost za pričevanje. Vtisnite si v srca to, da ne boste vnaprej premišljevali, kako bi se zagovarjali. Jaz vam bom namreč dal usta in modrost, kateri vsi vaši nasprotniki ne bodo mogli kljubovati ali ji ugovarjati. Izdajali vas bodo celo starši in bratje, sorodniki in prijatelji, in nekatere izmed vas bodo ubili. Vsi vas bodo sovražili zaradi mojega imena, toda niti las z vaše glave se ne bo izgubil. S svojo stanovitnostjo si boste pridobili svoje življenje.«

            —-
            Še enkrat poudarjam “…, toda niti las z vaše glave se ne bo izgubil.”

  4. Ja, dragi brat Jernej, v vašem kloštru in vašem redu je dolga tradicija mostograditeljstva, ki se pne od Tominca do Knavsa (in somišljenikov). Prvi nam je dal Kocbeka, vprašanje kaj bo obrodil drugi. Želiš res pripadati tej žlahtni dolomitski tradiciji?

    • O “žlahtni tradiciji” ideološke zlorabe krščanstva pač nima smisla izgubljati besed, seže verjetno precej dlje kot do dveh naših patrov. Identificira pa jo zaslepljenost s sovraštvom in nestrpnostjo. Jezusa so križali najbolj “pravoverni” med Judi.

  5. Kristjani smo v sedanjem trenutku pred zelo korenito izbiro (spričo prevladujoče sekularizacije): ali se odpovemo položaju moči in se oklenemo Jezusa (zavzamemo položaj ljubezni) ali pa se odpovemo Kristusu in za vsako ceno branimo položaj moči (ki nam bo na koncu vzet, saj je On edini Vladar).
    Mrtvi (ergo: živi mrliči) pa naj pokopljejo svoje mrtve!

    • Pa kje ti vidiš, da imamo kristjani ( verniki) v Sloveniji kakšno moč. Nobene moči nimamo. Samo še sužnji smo. Imamo stanovanja in hiše na 15 -20 letne pufe in vedno manjše plače, ukinitev otroških dodatkov, zvišanje plačil monopolnih vrtcev in zvišanje davkov.

      Mene inženirja in mojo družino je ta tolpa spravila v družinski minus (tragedijo), ob tem, da sva v zadnjih letih z ženo izgubila po 10% in 30% plače, zaradi potapljanja nekonkurenčnega podjetja, kolhoza.

      Moji šefi so ljudje, ki niso bili sposobni narediti resnega tehničnega faksa in so po bližnjicah naredili uni na FDV ali FOV.

      GRE SE ZA KONZERVATIVNO, zmanipulirano (in če je treba brutalno KRVOLOČNO) branjenje MONOPOLA, FEVDA.

      več Shaman
      http://forum.finance.si/?m=2271080&single
      http://pavel.blog.siol.net/2013/11/18/konzervativci-ohranjajo-v-slo-status-quo/

      • pavel,

        prosim te, bodi vsaj malo kritičen do Shamana, saj sam veš, da nobenemu človeku ne moreš absolutno zaupati. Poskusi sam presoditi, kaj je dobro in kaj ni. Kot sem že rekel, jaz ga ne poznam, niti se ne mislim z njim ukvarjati. Ampak ko vidim tvojo nastrojenst imam občutek, da Shaman nima dobrega vpliva.

        Tudi njegovo ime kaže, da hoče biti nekakšen verski vodja. Iz evangelija, ki sem ga prilepil zgoraj, bi izpostavil: “Veliko jih bo namreč prišlo v mojem imenu in bodo govorili: ›Jaz sem,‹ ali ›Čas se je približal.‹ Ne hodíte za njimi!”

        • J, ti le iščeš vzroke za diskreditiranje Shamana.

          Shaman je oster, ima pa večinoma prav. Je pa tako, kot z ostalimi – tudi jaz se ne strinjam z njim v vsem.

          • Briga mene za vašega šamana. Z njim se kar vi zmenite.

            Rad pa bi razčistil s Pavlom, ker ga včasih res ne razumem. Moje vodilo je Jezus (se trudim po svojih močeh). Če se mi pri kom od dobrih komentatorjev zazdi, da so njegove ideje v nasprotju z Jezusovim naukom, bom tudi jaz oster. Želim da se stvari razčistijo.

            Ne razumem, zakaj je pavel toliko obseden s tem socializmom in Kučanom ali kaj jaz vem s čim. Govori, kot da so pred petsto leti živeli v raju, ker za socializem in Kučana še slišali niso. V socializmu se skriva zlo, tega nisem nikoli zanikal. Seveda ga moramo premagati in zdaj bi lahko bil pravi tenutek.

            Ampak na kakšen način?

            Kristjan ne bo nikoli pozival k linču in vi Alojz ste to počeli, v sosednji temi. Povejte mi prosim, v čem se razlikujete od komunistov. Pa kje imate pamet? A vi veste, kakšna medijska senzacija v svetovnem merilu bi bila, če bi do kakšnega linča res prišlo? Pa kaj mislite, kdo bi to najbolje obrnil sebi v prid? Ali res mislite, da bi prišla na dan resnica? Ali res verjamete, da bi se glavni mafijozoti kaj dosti sekirali? Kako veste, da jih sploh poznate? Dajte, malo razmislite!

          • Zdaj, ko pa sem te stisnil v kot, te pa ne briga več za shamana, prej si ga pa dajal za primer sovražnega govora.

            Pa tudi tole moraliziranje z Jezusom ni nič drugega, kot to, da nočeš priznati, da se motiš.

            Kar nekaj bluziš. Enostavno malo več agresivnosti nam ne bi škodilo.

  6. Veliko vprašanje je, kako razumemo (z avtorjem članka vred) to mostograditeljstvo.
    Ali ga razumemo kot delanje kompromisov (efekt sredine) ali pa kot spoštovanje drugega v stalni zvestobi do Resnice (efekt povabila k spreobrnjenju). Če je v igri efekt sredine, takšna drža ni krščanska; če je v igri efekt povabila k spreobrnjenju, je to nekaj krščansko pristnega.

    • zelo dobra distinkcija. Na katero sem morda premalo opozoril. da marsikdo razume pajdašenje kot grajenje mostov. in da je marsikomu pajdašenje drugih razlog za odklanjanje dialoga.

Comments are closed.