Ponovno o Küngovem svetovnem etosu

4
Hans Küng
Hans Küng

Ob koncu prejšnjega stoletja je nemški teolog prof. Hans Küng iz Tubingena, ob iskanju poti človeštva iz (kot sam pravi) današnje svetovne agonije v znosnejšo prihodnost, našel rešitev v svetovnem etosu. Ne samo, da so o tem poročali mediji, prisluhnili so mu tudi slovenski humanisti, ki so pred nekaj leti zbrani v Mariboru in ob Küngovi prisotnosti ustanovili Svetovni etos Slovenja. Ta je bil nekoliko pozneje potrjen tudi na srečanju v Ljubljani. Na obeh srečanjih so udeleženci v luči svetovnega etosa preučili tudi razmere na Slovenskem.

Nekoliko poenostavljeno projekcijo svetovnega tosa smo takrat objavili tudi na Časniku, ki je bila deležna številnih komentarjev. Zaradi nekaterih nejasnosti, predvsem pa neenotnega razumevanja uporabe in pomena svetopisemskega stavka: »Kar ne želiš, da bi drugi tebi storili, ti ne stori njim,« je bilo veliko komentarjev negativnih. Poleg ostalih vprašanj ni bilo namreč jasno ali naj bi se ob upoštevanju tega stavka odločali posamezniki, ali družba kot celota pa tudi ali temu pravilu zadostimo, tudi če ne storimo nič.

Sedaj vemo, da naj bi stavek veljal v vsem javnem življenju. To sledi iz dr. Küngovih javnih srečevanj s predstavniki svetovnih religij, preko njihovih različnih združenj. Tako se je v lanskem letu srečal s 6000 delegati svetovnih verstev v njihovem parlamentu v Chicagu. Srečal se je tudi z 250 predstavniki velikih svetovnih religij v njihovem parlamentu (prav tako v Chicagu). Od teh je svoje strinjanje z etosom s podpisom podprlo okrog 90 odstotkov udeležencev. S tem so pokazali strinjanje s Küngovim prepričanjem, da sporni svetopisemski stavek vsebuje že etika večine svetovnih religij, potrebuje pa trdnejše skupne temelje. Takšne temelje je treba dodati tudi laiški etiki razvitega sveta za varstvo okolja. Vendar pa je treba svetovno nepovezanost nadomestiti z močnejšo skupno etiko, ki ne bo samo svetovalna, ampak tudi obvezna.

Da bi svoja ‘misijonska srečanja’ obarval z optimističnim pogledom na bližnjo evropsko in svetovno prihodnost, je Küng v nasprotju z vsesplošnim pričakovanjem počasnih družbenih sprememb , opozoril na nepričakovana presenečenja v bližnji preteklosti, kot je bil npr. padec železne zavese in pojav politikov, kot so Churchill, De Gaule, Adenauer in John Kennedy. Svoj optimizem je podprl tudi s podatkom, da se ob budnosti znanosti in tehnologij nevarnost, povezana z ozonskim ovojem, ta počasi zmanjšuje. Vse to razlaga z namenom, da bi v človeškem rodu povečal zavest o vse obči odgovornosti za ožje in seveda tudi za svetovno okolje.

V želji da bi s svetovnim etosom zaobjel vse človeštvo, je dr. Küng za njegov temelj izbral zgoraj citirano lažje svetopisemsko vodilo: »Kar ne želiš, da bi drugi tebi storili, ne stori ti njim.«(V našem času znotraj te zapovedi, npr. prepoved »ne ubijaj« pomeni določilo v mnogih ustavah: »spoštuj življenje«) Ob izbiri pa je Küng obšel neprimerljivo zahtevnejše Jezusovo naročilo apostolom: »Kar želite, da bi drugi vam storili, storite vi njim!« Po zaslugi apostolov je to naročilo prišlo v učenje krščanstva, zaradi zahtevnosti pa ni bilo nikoli širše sprejeto.

Svojo deklaracijo o svetovnem etosu tako šteje dr. Kung za minimalni konsenz o povezovalnih vrednotah, ki naj
bi bile sprejemljive za vse ljudi, verne in neverne, če le imajo negativen odnos do nehumanosti. Tako naj bi se z dr. Kungovo pomočjo zemljani rešili iz obupa, družba pa iz kaosa.

Kot smo videli dr. Küngov svetovni etos ni samo vsebina njegovih strokovno-etičnih razprav, ampak sporočilo iz »gore Atos«, ki naj se širi tudi po medijih. Tako mu je v lanskem letu uspel prodor v časopis USA Today, kjer je s celostranskim člankom zaobjel kar 40 milijonov bralcev.

4 KOMENTARJI

  1. Svetopisemsko vodilo: »Kar ne želiš, da bi drugi tebi storili, ne stori ti njim« je pač zelo dobro. Seveda predvideva, da imamo ljudje v svoji človečnosti ob vseh individualnih in kulturnih razlikah ( načelno nas lahko tudi zelo različne stvari motijo, ranijo) v bistvenem ogromno skupnega.

    Mislim, da smo si ljudje bolj sorodni po tem, kar nas moti in prizadene kot v tem, kar imamo radi, kar nas dviguje. Zato sem bolj skeptičen do obrnjene tu zapisane misli: »Kar želite, da bi drugi vam storili, storite vi njim!« Bojim se, da smo tu hitro lahko vsiljivi. Ni nujno, da je vedno ali zelo pogosto tisto, kar je nam vrednota in nam všeč, enako doživeto pri sočloveku.

    Obzirnost, sočutnost, solidarnost do sočloveka in vsega stvarstva, se zdijo pravi pristop. Koliko je to potrebno na novo objektivizirati v nova splošna etična načela, je vprašanje. Nenazadnje je malo domišljavo misliti, da je možno prekositi Sveto pismo ali univerzalno deklaracijo o človekovih pravicah.

    • Svetopisemsko vodilo: »Kar ne želiš, da bi drugi tebi storili, ne stori ti njim« Pravzaprav ga ni v Svetem pismo, tam stoji:

      Zlato pravilo
      »Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim! To je namreč postava in preroki.« (Mt 7, 12)

      Me pa veseli, da ste pošteni in odkrito poveste, da se do Biblije skeptični. Moj poklon, gospod IF!

  2. Nisem še zasledil v medijih ocene stanja, v kolikšni meri uspeva Sloveniji dosegati standarde svetovnega etosa.

  3. Etika in ? Podobno kot zdravljenje in Josef Mengele.
    Če je Küng o JP II in Benediktu napisal, (kot poročajo tuji časopisi), da je bil njun pontifikat izgubljeno obdobje, potem ne spoštuje osnovne etike ne do omenjenih papežev, ne do tistih vernikov, katerim omenjena papeža pomenita luč.

Comments are closed.