Pomladanski popki se odpirajo

Zimski sprehod ob rečici obloženi z ostanki snega… Utrgam nekaj na videz suhih vejic, jih odnesem domov ter dam v vazo… Slutim, da skromni popki skrivajo presenečenje… samo počakati je treba nekaj dni… Potem se pa pokažejo … mali čudeži… za mene pa dokaz veličastnosti našega Stvarnika… Krasni zeleni listki… nobena univerza na svetu nima dovolj denarja, znanja in opreme, da bi izdelala en sam košček Življenja… Lahko se samo igrajo s kopiranjem in nagajanjem Njegovemu načrtu… Nikoli pa jim ne bo uspelo – niti približati se veličini enega samega popka, ki nosi naprej Življenje… Zavedam se, da sem bil ob mojem sprehodu deležen bližine tisočev in tisočev popkov…na tisoče in tisoče vejicah… Hodil sem po travi, ki je hranila na milijone in milijone kalčkov kot Načrtov življenja… Vsepovsod okrog sebe lahko dnevno vidimo na milijone in milijone dokazov da Bog odstaja!

Foto: Anton Tomažič