Pomlad po meri pomladi in po meri zime

48
383
Dr. Aleš Maver

Priznam, nerodno mi je, ker me je nedvomno pronicljivi Rok Čakš morda celo upravičeno osumil, da sem podlegel čaru lažne novice o zbliževanju med Novo Slovenijo in Marjanom Šarcem. Zato bom v luči umestnega opozorila na tem mestu nadvse previden.

Možna koalicija, a … 

Svoje videnje tega, kako bi politična alternativa v državi, tista zaresna, nemara lahko prišla vsaj do kosa oblastne pogače, sem predstavil v prejšnjem prispevku. Ker se mi igranje na relativno večino ene od desnosredinskih strank (sploh kakšne možnosti za to bi imela samo SDS) ne zdi preveč obetavno, bi bila najboljša predvolilna koalicija za spremembe tako ali drugače vnetih skupin, ki bi na volitve šle na več (a ne preveč) ločenih listah.

Ni potrebno biti posebej bister, da človek opazi nelagodje pri nekaterih potencialnih partnerjev prav zaradi še vedno relativno velike moči Janševih. Kot ni posebej verjetno, da bi ti dosegli relativno večino med vsemi strankami, je zelo malo verjetno, da ne bi na desni strani političnega prizorišča, če jo že tako imenujemo, zasedli prvega mesta, bržkone s kar nekaj prednosti. Za tiste, ki imajo s tem težave, obstaja res samo ena napol sprejemljiva pot, po kateri bi lahko ohranili videz, da jim gre za spremembe. In to je prav povezava s konservativnim, morda še posebej katoliškim volivcem očitno vsaj v določeni meri všečnim Marjanom Šarcem.

Njegovo sploh še neizvaljeno gibanje, ki pa ga ankete kljub njegovemu stanju fetusa že lep čas uvrščajo na prva mesta strankarske lestvice, je seveda možen partner za predstavnike politične alternative, morda je lahko celo jeziček na tehtnici.  Vendar bi morali biti jasni predvsem dve stvari. Prvič, njegova instantno porojena druščina ne more veljati za nosilko pravih in potrebnih sprememb. Drugič, povezava z njim bi bila res smiselna le, če bi sedanja desnosredinska opozicija v njej imela večino. Če bi se z njim povezala, denimo, samo Nova Slovenija (lahko tudi v navezi še s kakšno manjšo grupacijo), bi bila v taki kombinaciji v prvi vrsti lep okrasek. Kajpak je res tudi tisto, kar sem zapisal na drugem mestu. Kaj takega bi bilo boljše kot nič in morda sploh največ, kar je v naših podalpskih razmerah mogoče, saj bi prineslo manjši partnerici nekaj političnega vpliva in nekaj olajšav za njeno volilno bazo.

Toda bistveno je, da se pomembnih sprememb v nobenem primeru ne bo dalo doseči brez upoštevanja največje opozicijske stranke in njenih volivcev, ki jih je med zagovorniki teh sprememb – hočeš nočeš – še vedno največ in jih politično ne more zastopati kdo drug kot stranka, za katero volijo. Zato moram še enkrat ponoviti že povedano, da bi bilo vsako govorjenje o novem Demosu brez SDS le malo umestno, saj bi bilo kaj takega nedvomno torzo in bliže novi različici ljudske fronte.

48 KOMENTARJI

  1. Skratka Nova Slovenija naj bi postala nekakšen Novi Kocbek, vključena v Novo SZDL in se v parlamentu z ostalimi levimi frakcijami vrtela okrog Kardeljevega pluralizma samoupravnih socialističnih interesov in bi skupaj s krščansko frakcijo Šarčeve stranke predstavljala “žlahtno” desnico. Tako bi
    Nova SZDL zajela 80 odstotkov sedežev v parlamentu. “Skrajni” desnici SDS bi preostalo brezzobih 20 % in dokazovanje urbi et orbi, da Slovenija živi v parlamentarni demokraciji. Tako izgleda načrt vladajoče elite za nove volitve.

    • Ja, nekako takšno je tudi moje videnje. Zadeva se lahko se spremeni le, če Janeza “pr’tisne fršlok” pa se SDS pojavi kot pomembna stranka. Ali pa če gospod nadškof gromko zarohni, da ne da odveze tistemu, ki ne gre na volitve ali pa voli rdeče. Ampak tudi tu bi moral “fršlok” opraviti svoje. In to večkrat!

  2. Gospod Aleš,
    največ glasov bo pobrala SD ali tisti Kamničan. In skupaj bosta sestavila vlado. Vlado, ki bo pomenila nadaljevanje. In vi to veste.

    Gospod Aleš,
    vse kar drugega pišete, razumem kot vaše obvezno pisanje za goli kruhek. Ker ste novinar, se pač morate s pisanjem preživljati, zato vam včasih uide kakšna nerodnost. Ampak! Vseeno vas z veseljem berem in poslušam!

    • Oh, gospod Alfe, malo pogooglajte in boste videli, da dr. Aleš Maver za ljubi kruhek dela povsem druge reči.

  3. Nekaj možnosti za uspeh desnih strank je, če vse nastopijo kot desni blok, ki je enoten glede temeljnih usmeritev, ki bi prinesle pozitivne spremembe.

    Seveda brez NSi-ja, ki zavrača sodelovanje z njimi. Ne glede na to, kdo laže, ali predstavniki NSi-ja ali novinarji Dela, je jasno, da so pri NSi-ju popolnoma zblojeni in izgubljeni. Vsak volivec, ki ima vsaj malo soli v glavi, se jih bo izogibal.

    • Gospod Tine,
      vi kot SDS agitprop ne smete volivce drugih strank razglasiti za neumneže ali izdajalce. NIKAKOR! Ker s tem podirate mostove.

      • Svetohlinski “mostograditelj” AlFe,

        ali ste, podobno kot Tinetu, kdajkoli v preteklosti zabrusili nekoč najaktivnejšemu komentatorju in piscu portala Časnik ter odkritemu podporniku stranke NSi Pavlu, ki je več let redno polnil tukajšnji forum z izborom najrazličnejših žaljivk in najraznovrstnejših poniževalnih poimenovanj za člane in podpornike stranke SDS?

        Ne, AlFe, tega niste nikoli storili!

        NSi agitpropovca Pavla, ki je stranko NSi razglašal za najboljšo politično stranko, niste nikoli podučili, da z žaljenjem in poniževanjem politično drugače mislečih od sebe ruši mostove.

        Prav nasprotno, komentatorja Pavla ste z odvetniško privrženostjo vedno zagovarjali, odkrito podpirali in celo podžigali njegovo rušilno početje.

        Zato je vaš “poduk” Tinetu popolnoma neverodostojen in nima resnične vsebinske teže.

        • Podrti mostovi govorijo. Vpijejo! Pa če si še tako zatiskate ušesa in gledate stran.

          Če še tako vpijete, da moje mnenje nima teže, mostovi so podrti in JJ&SDS bosta pač padla v vodo.

          Kar se pa tiče nekdanjega komentatorja Pavla, on je kritiziral vse po vrsti, od NSi do Kučana. Podobno kot sedaj gospod Zdravko. Samo da vi SDSovci vidite le tisto, kar vam je dovoljeno. Pa vladali bi radi?! Zraven pa vsakega, ki le malo drugače misli, omalovažujete?

      • AlFe, nisem še slišal, da SDS noče sodelovati z NSi-jem. NSi pa skoraj vsak dan ne pozabi povedati, da z njimi že ne bodo sodelovali.

        Mislim, da za sodelovanje programsko sorodnih strank niso potrebni nobeni mostovi, saj so vse na istem bregu. Če je pa NSi na drugem bregu, kot ostale desno sredinske stranke, pa itak ne spada k njim.

        • Tako se govori! Pa smo se malo premaknili k političnemu sporazumevanju! Čeprav dejanja kažejo drugače … v linijskem časopisju fake news o “novem demosu” in takoj zlivanje gnojnice na NSi v SDS časopisju.

          Pa lep pozdrav, gospod Tine! In zapomnite si, da v politiki ni dobro blatiti kogar koli, saj ne veš, s kom bo jutri dobro sodelovati. Še JJ povejte to! 😉

  4. Rešitev je edino ta, da se NSI in SDS medsebojno pomirita in vzameta za dejstvo, da gre za dve stranki, ki bi naj pokrivali interesno različne volivce.

    V desni blok pa naj povabita ostale stranke z desno usmeritvijo.

    Preverita pa naj tudi, da vključita v ta blok Dobovškovo in Šarčevo stranko. Č ne zdaj, pa po volitvah.

  5. Meni se zdi zelo verjetno nadaljevanje leve ustavne vecine tudi po naslednjih volitvah. Kapitalske povezave, medijske oprode in rdeci ideoloski obsedenci in po po potrebi njihovo pravosodje bojo spet za to poskrbeli. Slovenija je politicno nezrela semidemokracija. Velik del njene levice sploh ni privrzen demokraciji in zahodu, ampak je vedno na drugem bregu. Ptin, Kitajska, Venezuela so jim blizje. Celo S. Koreja.

  6. Resnicni Novi Demos, ki pomeni povezavo vseh nekomunisticnih opcij, torej tudi SDS, bi verjetno zbral manj kot 40 procentov in ne imel moznost oblikovati vlade. Zato mi je nacelno sprejemljivo, ce N.Si poskusa povezovati nek sredinski blok brez SDS. Manj sprejemljivo mi je, ce bi ta blok sel po volitvah pod okrilje leve vlade. Da bi pa nekemu Sarcu po volitvah bila dovoljena koalicija z Janso, je pa bolj znanstvena fantastika.

    • IF: “… Zato mi je nacelno sprejemljivo, ce N.Si poskusa povezovati nek sredinski blok brez SDS. Manj sprejemljivo mi je, ce bi ta blok sel po volitvah pod okrilje leve vlade”
      =============================

      Pa saj je jasno, da če bi zmagal tak blok, bi relativno večino dobila ena izmed levih strank v bloku, NSi pa mogoče sploh ne bi prišla v parlament. Pa ne more piščanček komandirat slone.

  7. Skoda da v tem mandatu nobeni pomladni opozicijski sili zaenkrat ne uspeva nek preboj in ima kontinuiteta vse niti v svojih rokah. Delno za to krivim vodstva vseh pomladnih strank. Jansa bi recimo moral biti bolj agilen in bolj spravno, povezovalno naravnan. In v ospredje bi moral postavljati prodorne, brihtne govorce. Kot je recimo Franc Breznik.
    Je pa resnici na ljubo pomladni strani v tej dezeli opranih mozganov tezko uspeti.

  8. Izgleda, da se več ali manj kar strinjamo vsi skupaj z razlikami, ki pač med intelektualci morajo biti.
    Mi je pa všeč, da je bil omenjen Pavel, ki nekoč ni zgrešil nobenega članka in je nenehno pisal in pisal. Ali kdo ve, zakaj ga ni več, ali je zbolel, se odselil ali kaj. Nemogoče je, da bi tako resigniral in se nikoli več oglasil!? Pogrešam ga, čeprav mi pogosto njegovo pisanje ni bilo všeč. Zlasti ne tisti njegov “Ceterum censeo Carthaginam esse delendam!” o Janši ob slehernem njegovem komentarju.

  9. Kdo že odira mostove? Še pomnite tovariši?

    Trenutno je pač na udaru Janše NSi, pred njimi je bila SLS, še prej Virant … pač pada po partnerjih, če niso pokorni … Bogovič udbaš, Žerjav najslabši minister v zgodovini – res lepe besede o nekdanjih sodelavcih… le kdo si želi takšnega šefa?

    • Našteto so dejstva, nesprejemljiva za vodenje države, kjer se sile združuje, ne ločuje.
      Janez Janša je premalo dosleden, ni dosledno odgovoren.
      Dr. Andrej Bajuk je bil dosleden in odgovoren. Ko je NSi izgubila volitve, je on kot predsednik sam nepreklicno odstopil in prevzel odgovornost za poraz stranke. Janez Janša to ni storil.
      Dr. Bajuk ni spraševal, kot Janše člane stranke, ali naj ostane še naprej predsednik stranke. Ni iskal zaupnico v stranki pri “podrejenih”, kar je izmikanje odgovornosti za volilni poraz. Dr. Bajuk je bile torej načelen in odgovoren.
      Janez Janša še ni izjavil: “Nakup podjetij brez lastnih sredstev in neplačevanje prispevkov, ki so last zaposlenih, sta veliki goljufiji!”
      Desne stranke niso sprožile ustavnega spora, da bi končale to goljufanje. Niso sprožile ustavnega spora zaradi zakonodaje o lastninjenju skupne družbene lastnine, ki je omogočala divje lastninjenje in tajkune in tajkunske kredite, brez lastnega denarja. Niso odpravile zakona, ki je omogočal krajo prispevkov zaposlenih, to ni storila nobena stranka, čeprav gre za očitno krajo lastnine zaposlenih, to je storil Semoličev ZSSS. Zato smo državljani zopet še naprej neenakopravni kot v enopartijskem sistemu. To so goljufije stoletja, kjer je tudi desnica izgubila zaupanje pri mnogih svojih volivcih. Politika, ki je to podpirala, vede al nevede, nima občutka za pravičnost, saj ne loči do kdaj velja podjetnost in legalno ustvarjanje kapitala, kdaj pa se prične kriminal in kraja.
      Podjetnost se konča in preide v kriminal, ko menedžer zajeda v dobiček-kapital-lastnino podjetja za odplačevanje svojih osebnih tajkunskih kreditov za prevzem podjetja. Kdo tako izčrpava in oškoduje podjetje in še prikrito zadrži del zaslužene plače zaposlenih, ki so lastnina zaposlenih, je goljuf.
      Zaradi teh goljufij državljanov in zaposlenih, celo s pomočjo zakonov, ki jih je izvajal tudi Janez Janša, ko je vodil vlado, mu več ne zaupam, da je sposoben voditi vlado in ekonomijo.
      Noben politik, tudi Janez Janša ne, ni doslej spregovoril o velikem slovenskem problemu in sramoti, to je o izbrisanih podjetjih. 50 tisoč ljudi že 17 let trpi posledice zakona, kakršnega ne poznajo nikjer na svetu. Zakonu je botroval tedanji minister Mitja Gaspari. Z njim so čez noč izbrisali na tisoče podjetij, dolgove pa prevalili na osebno premoženje njihovih lastnikov, tudi če so v podjetju imeli le eno samo delnico. Približno 18 tisoč podjetnikov naj bi država izbrisala podjetja proti njihovi volji in jim potem pobrala vse; razpadle so številne družine, nekateri so si v obupu vzeli življenje. Izbrisani podjetniki pravice na slovenskih sodiščih niso našli, zato so se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ukrep, da delničarji odgovarjajo s svojim premoženjem je neumnost. To je skregano z bistvom delnice v kapitalskih družbah, z bistvom d.o.o. , d.d. in delničarskim pravom. To bomo po sodbi evropskega sodišča za človekove pravice državljani silno drago plačali, bolj kot za izbrisane. Politika, leva in desna je pa je še vedno neodgovorno tiho.
      Tudi slovenski škofje dejansko ne poznajo odgovornosti za vodenje cerkve, ki je omogočilo veliko cerkveno mariborsko finančno in skrajno amoralno (pornografsko) afero, ter prispevalo veliko k velikosti bančne luknje, kot mnogi tajkuni, ki jo krpamo državljani
      Vsa desna politika je o tem tudi tiho, a pričakuje zmago na volitvah.

  10. Primer: Jože P. Damijan opozarja, da je luknja v državnih bankah nastala v času prve Janševe vlade, ki je podeljevala kredite za menedžerske prevzeme, mariborske cerkvene tajkune in financirala razne lizinške operacije.
    Zakaj Janševa vlada kadre, ki so očitno slabo opravljali svoje delo in »omogočili ‘bančni rop stoletja’, danes ponovno imenuje na najvišje položaje? Zakaj sedanjo vlado vodi isti predsednik, ki je soodgovoren za ‘bančni rop stoletja’? Zakaj isti predsednik vlade Janez Janša danes javno protestira proti katastrofalno slabemu predsedniku vlade Janezu Janši v obdobju 2005–2008?«
    http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/je-jansa-za-trenutek-izgubil-pristevnost

  11. V Sloveniji je precej časopisov, ki jih je smiselno brati v primeru, če se želi prebirati izkrivljene resnice. Med te sodijo tudi Slovenske novice.

    • Problem je, ker odgovornosti za nastalo bančno luknjo in posledično gromozansko ekonomsko luknjo nismo razčistili. Problem je, ker se bomo o tem, kdo je kriv za bančno luknjo prepirali ob vsaki prikladni situaciji. Janševi bodo krivdo valili na »levico«, »levica« pa bo govorila, da je bila takrat na oblasti »desnica«. Oboje je nesmiselno. Nekoristno. Politično odgovornost za bančno luknjo je razmeroma lahko poiskati. Kot sem na tem mestu pisal že lani, je politična odgovornost na regulatorjih trga in vladi iz tistega obdobja. Glede prvega vemo, kdo sta bila guvernerja Banke Slovenije, kdo so bili viceguvernerji in kdo so bili člani sveta BS. Zadeva je zelo preprosta.
      Tudi glede druge strani je zadeva preprosta: na oblasti je bila desna koalicija. In vlada je soodgovorna za to, kar se je zgodilo v bankah, iz dveh razlogov. Po eni strani je soregulator finančnega sistema in mora v sodelovanju z BS sprejeti sistemsko zakonodajo, ki zagotavlja stabilnost bančnega sistema. Je tedanja vlada to naredila? Ne, grdo je zamočila. Po drugi strani pa je vlada odgovorna, ker zastopa državo kot lastnika polovice bančnega sistema. Država ima namreč kot lastnik svoje nadzornike v nadzornih svetih bank. In naloga nadzornikov je, da nadzirajo poslovanje uprav. Za to odgovarjajo s svojim premoženjem. Tedanja vlada je vključno z letom 2005 popolnoma prevetrila nadzorne svete treh največjih bank v državni lasti in tja nastavila svoje preizkušene strankarske kadre, v Abanki pa je zamenjala tudi upravo. Kam je denimo gledal strankarski kader Igor Marinšek (SDS), predsednik nadzornega sveta NLB, in kam je gledal Peter Ješovnik, podpredsednik nadzornega sveta NLB? Kam so gledali nadzorniki iz vrst SDS in NSI v nadzornih svetih NKBM in Abanke?
      Prof. dr. J. P. Damjan
      https://damijan.org/2014/03/03/bancna-luknja-in-nacionalna-sprava/

      • Čeprav se ne spoznam dovolj in ne spremljam tako temeljito te problenatike, me vseeno zanima tole – Damjan pravi, da je odgovornost za bančno luknjo porazdeljena na obeh političnih straneh.
        Zakaj je potem takrat ko je dobil Janša oblast, obljubil preiskavo odgovornosti za nastalo bančno luknjo, pa so ga kmalu zatem strpali v zapor? Vlado je potem prevzela Bratuškova.

      • Franc Mihič: “Problem je, ker odgovornosti za nastalo bančno luknjo in posledično gromozansko ekonomsko luknjo nismo razčistili.”
        ===========================

        Ma ne, ravno obratno je, bančna luknja je posledica, ekonomska pa vzrok. Še danes imamo neprijazno ekonomsko okolje. O drugem pa, ja “lepo” je biti na vladi, nasprotna stran pa ima v svojih rokah vse ekonomeko finančne vzvode, pa npr. še Kramarja na čelu največje državne banke. To se vidi tudi danes, ko celo Logarjeva preiskovalna parlamentarna komisija, ki ima celo večje kompetence za vpogled v bančni sistem kot vlada, ne more do dokumentacije, ker jo pri tem ovira nasprotna stran s pomočjo sodišča.
        Zato si tale tekst lahko mirno nekam vtaknete.

    • Ne tako, gospod Martin. Proti lažem se bori z resnico in z omalovaževanjem. Zapišite, kaj od navedenega ni res.

  12. Človek ne sme biti naiven. Mediji so se “spravili” na najboljše Janševe ministre. Kaj se je govorilo in pisalo na začetku Janševa vlade o tovarni zdravil Krka? Najbolje, da se jo čimprej proda, da je Janša ne bo uničil. Ste vprašali Colariča po desetih letih, kaj si o tem misli?
    Kdo ima sploh pogum, da bi se izpostavljal in delal pošteno na vodilnem položaju, potem bi mu pa vsi po spisku dokazovali, kako je moralno pokvarjen. (Če mediji ne zaležejo, obstaja puška. Verjamete, da je sedel pravi človek za umor I. Krambergerja?) Ne smemo pozabiti, kaj se zgodilo v Depali vasi. Tisti človek (vojak), ki je posredoval v avtu, je dobil informacije, da gre za nevarno osebo. V najboljšem prepričanju je zato posredoval. (Prišlo je do prerivanja. Zakaj? Noben pošten človek se namreč ne upira oblasti v takih okoliščinah. Se vi upirate policiji, če vas le-ta ustavi?) Zjutraj pa so vsi mediji trobili, da je največji zločinec.
    Da so odprte trgovine ob nedeljah, pa je Janševo maslo. Zato so tudi odstranili s tega portala prispevek na to temo pred nekaj meseci.

    • “Kdo ima sploh pogum, da bi se izpostavljal in delal pošteno na vodilnem položaju, potem bi mu pa vsi po spisku dokazovali, kako je moralno pokvarjen.”

      Nepomembno. Če nisi pripravljen prevzeti odgovornost in posledice, se pač ne javljaj na taka mesta. Ko pa si že na tem mestu, si kriv:
      – če si nekaj narobe naredil in
      – če česa nisi naredil pa bi moral.
      Če v slednjem primeru ne moreš nekaj narediti, moraš odstopiti. Sicer si kriv.

      • Očitno nisem bil dovol jasen. V mislih sem imel poštenega človeka, ki razmišla o vodilnem položaju ali je povabljen, da sprejme vodilni položaj. Biti predsednik nadzornega sveta je npr. tak položaj. Zakoni imajo polno lukenj in polno mrhovinarjev komaj čaka, da poštenjak napravi nekaj, kar morebiti ni čisto skladno z zakoni. Pravzaprav je povsem dovolj, da se razume, da nekaj ni v redu, čeprav je sicer vse v redu. In potem lahko sledi tožba. Zrežiranih obtožb je bilo že mnogo. Na kocki je v takem primeru vse premoženje poštenega človeka. Na Golem otoku živimo.

          • Saj do zdaj so jih/nas že mnogo onemogočili. Daleč od tega, da je žrtev samo Jansa. Obstaja mnogo načinov, od tega da ne dobiš službe ali napredovanja v njej. Do raznih šikaniranj in nagajanj vsepovsod. Ampak samo v točno določenih primerih!

        • Natanko tako! Se popolnoma strinjam. Enega z lahkoto onemogočijo in lep primer je JJ. Onemogočen, vržen v ječo čisto po nedolžnem.

          Ampak! Ne bi obupal, treba se iti kolektiv. Da se ve, če enega onemogočijo, niso nič naredili. Ker drugi peljejo zadevo dalje.

  13. Že od začetnega branja pričujočega članka, mi sledeči stavek zbuja dvome: “In to je prav povezava s konservativnim, morda še posebej katoliškim volivcem očitno vsaj v določeni meri všečnim Marjanom Šarcem.”

    Če prav razumem, je avtor članka Marjana Šarca označil kot konservativnega (“povezava s konservativnim”) in še posebej katoliškim volivcem všečnega (“morda še posebej katoliškim volivcem očitno vsaj v določeni meri všečnim”).

    Po moji presoji Šarec ni niti konservativen niti katoliškim volivcem všečen politik.

    Čeprav ne vem natanko, kakšno politiko vodi Šarec na lokalni ravni, pomnim zdrahe ob poimenovanju kamniške mestne njižnice in Šarčevega nasprotovanja imenovanju po pokojnem pesniku Balantiču, zaradi česar bi Šarca prej lahko označili za trdega levičarja.

    Menim, da podobno kot Cerar, preden so ga medijsko ustoličili kot nosilca stranke in kandidata na volitvah v DZ, tudi Šarec nima jasno izoblikovanega političnega značaja.
    Njegovi politični botri sicer hočejo igrati na karte celotnega političnega spektra, zato prevladujoči mediji Šarca sramežljivo predstavljajo tudi kot prakticirajočega katolika. Podobno, oziroma še manj določno, je Cerar zase povedal, da je veren. Šarec namreč pravi, da pri katoliških mašah bere berila.

    Prisostvovanje katoliškim mašam še ni dovoljšen razlog, da bi nekoga lahko označili kot konservativnega politika. Tudi Cerar kdaj pa kdaj prisostvuje mašam, pa zato ni konservativen politik, branje mašnih beril pa itak ni politično dejanje.

    Iz Šarčevih preteklih (morda še vedno aktualnih??) političnih navez, njegovega članstva v stranki PS Zorana Jankovića ter kasnejše podpore Alenki Bratušek tudi ni mogoče trditi, da gre za konservativno politiko.

    Poleg tega, če sodim po sebi, katoliškim volivcem Šarec niti najmanj ni všeč! V meni je o njem še najbolj vtisnjena podoba zabavljača Serpentinška, pa še ta lik, ki naj bi bil smešen, mi ni bil nikoli posebej všeč.

    Torej se z Mavrovimi označbami Šarca v celoti ne strinjam.

    Ne vem, ali gospod Maver komentira pod svojimi prispevki, zato sprašujem ostale komentatorje, kaj menijo o njegovih označbah Marjana Šarca.

    • Seveda pa, če je imel gospod Maver morda v mislih slovenske vrste konservativnost, ki je vezana na ohranjanje statusa quo ter dediščino socializma v gospodarstvu in celotni družbi (ohranjanje bank in podjetij v državni lasti, brezkonkurenčnega javnega šolstva in zdravstva ipd.), potem ima Šarec vse možnosti, da se izkaže kot nadvse konservativen politik – po meri svojih levičarskih političnih botrov, ki jih ne bo mogel dolgo prikrivati…

      • Zelo dobra ocena. Spet želimo zmagati s preštevanjem volilcev namesto z dobrimi predlogi. Nad tem smo obupali. Dobrih predlogov ni, torej kako sešteti vse, da bi se izšlo. Toda takšna špekulacija je kratke sape.

      • V volilni enoti Kranj, torej na Gorenjskem, je Sarec premagal Pahorja. Del Pahorjevih volilcev je prisel z leve. Saj mu je SD direktno vodila kampanjo. Ni druge kot da je precej konservativnih in katokiskih volilcev obkrozilo Sarca.

      • Se opravičujem za napako: strinjam se z mnenjem ge. Vanje. Tudi meni Šarec ni bil niti najmanj simpatičen kot Serpentinšek, še manj kot politik. Drugo pa je, da je menda uspešen na lokalnem nivoju, kar pomeni, da je delaven. Državna politika je pa druga zgodba. Tu se mi ne zdi niti najmanj primeren. Je človek, ki zagovarja večjo vlogo države v javnem sektorju, s čimer se jaz ne strinjam. Zdi se mi tudi precej neuglajen, nepripravljen na kompromise, avtoritaren.

        • Lokalni nivo je v primeru Sarca Kamnik. Ampak on je zmagoval tudi v oddaljenih tipicno konzervativnih, katoliskih ali desnih okrajih kot sta oba skofjeloska ali kranjsko podezelje. Podobno v Vipavski dolini ali Ribnici. Gre za dejstva, kdo je volil zanj in ne za razpravo, ali nam je konkretni osebek politicno vsec ali ne in koliko.

          • IF,
            gre za razpravo, kaj naj bi Šarca označevalo kot konzervativnega politika – če sploh kaj.

            Pri uvrščanju njegove politike ni odločilno, kdo je zanj glasoval, temveč ali je on sam zastopnik takšne politike, da ga lahko uvrstimo med konzervativce.
            Po moji presoji ga ne moremo, v tem trenutku gotovo ne.

            Kar se tiče podpore katoliških volivcev Šarcu, se sprašujem, kako bi lahko sploh ocenili, koliko katolikov je podprlo Šarca, ko pa je bila volilna udeležba nizka, le 42,13 %. Vzporednih volitev, na katerih bi se volivci morebiti politično samopredelili, tudi ni bilo.

            Menim, da je v drugem krogu volitve bojkotiralo veliko volivcev, ki niso podprli ne Pahorja ne Šarca, med njimi so bili gotovo tudi katoliki 🙂

            Naj vas spomnim še to, da so vodilni v NSi kot predstavniki desnosredinske konservativne politike (tako sami opredeljujejo svojo politiko) lastno članstvo (in ostale volivce) v drugem krogu na veliko pozivali k izbiri Pahorja za predsednika.

            Sicer je Pahor zmagal v 71 okrajih, Šarec le v 17, med slednjimi ni bilo ne Vipavske doline ne Ribnice.

            http://volitve.gov.si/vp2017/#/rezultati

    • Če je določenim “katoliškim volivcem” všeč Karl Erjavec, ne vem, zakaj določenim “katoliškim volivcem” ne bi bil všeč Marjan Šarec. Žal!

  14. Zdravko,seveda se v demokraciji zmaguje s preštevanjem volilcev in njihovih glasov.Če so ti nezreli,nevedni ali zavedeni,pač izbirajo slabe predloge.Imate vi ta hip kak boljši predlog za vodenje naše države? Totalitarizem smo že izkusili in ga v marsičem še vedno čutimo.

  15. “Brez tedanjega ukrepanja bi se kriza še poglobila, seveda s toliko norimi idejami kot so bile takrat na voljo, da je treba, ko nimamo denarja še več denarja trošit in s tem nadoknadit zasebno potrošnjo, kar je seveda politično všečno je pa plod degeneriranih umov nekih slovenskih ekonomistov”

    “Ja, imaš katerega posebej v mislih?”

    “Jožeta P. Damjana”

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite