Pomen sodelovanja v lokalni skupnosti pri pomoči starejšim

Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) je v četrtek, 14. 06. 2012 v Državnem svetu v Ljubljani organizirala posvet Naredimo korak naprej – Sodelovanje nevladnih organizacij in  javnih služb v lokalni skupnosti pri pomoči starejšim. Posveta se je udeležilo okoli 60 koordinatorjev in prostovoljcev iz vse Slovenije, ki delujejo v okviru projekta Starejši za starejše. Posvet je bil pravzaprav rezultat podpisa Skupne listine o sodelovanju pri skrbi za kakovost življenja starejših, katero so sprejeli že oktobra lani  v Izoli v sklopu projekta Starejši za skladen razvoj dolgožive družbe. Posveta sta se udeležila tudi predstavnica MO Ljubljana in predsednik društva diabetikov Slovenije. Posvet je vodila predsednica ZDUS-a Mateja Kožuh Novak.

DRŽAVNI SVET PODPIRA STAROSTNIKE

Uvodni pozdrav je imel predsednik Državnega sveta mag. Blaž Kavčič, ki je v daljšem nagovoru poudaril, da mora družba starejšim posvetiti več pozornosti in jim pomagati na vseh ravneh. Kakovost bivanja starejših je pomembna, saj se prebivalstvo v EU pa tudi v Sloveniji stalno stara. Slovenija pa ob tem postaja »socialno vitka država«, kjer je posameznik prepuščen imperativu trga! Sočasno za starejše narašča tudi pomen lokalnih skupnosti. V krizi, v kateri se nahajamo, ne zadošča samo altruizem prostovoljcev, ki so lahko dopolnilo drugim javnim službam, pomembni so tudi tako imenovani družbeni imunski sistemi, s katerimi lokalne skupnosti lahko blažijo težke razmere starejših oseb.

Na koncu je Kavčič obljubil, da bo Državni svet podpiral prizadevanje ZDUSA na vseh ravneh, še posebej pri sprejemanju številnih zakonodajnih pobudah in pri Zakonu o pomoči na domu, ki je v pripravi.

PREDSTAVITEV PROJEKTA »STAREJŠI ZA STAREJŠE«

Posvet je nadaljevala Novomeščanka Rožca Šonc, ki vodi projekt »Starejši za starejše« na državni ravni. Izčrpno in argumentirano je predstavila implementacijo tega projekta v zadnjih osmih letih njegovega delovanja. Povedala je, da je v projekt tako ali drugače vključenih okoli 71% vseh starejših občanov v Sloveniji, ki so starejši od 69 let. To je populacija 150.000 starejših ljudi, pri katerih je bilo opravljeno več kot  356.000 obiskov prostovoljcev in porabljenih okoli milijon prostovoljnih ur, kar cenovno znese najmanj deset milijonov evrov! Projekt izvajajo prostovoljci v 280 – tih društvih upokojencev , ki jih usmerja petnajst pokrajinskih koordinatorjev po celi Sloveniji.

POMEN POVEZOVANJA NEVLADNIH ORGANIZACIJ Z JAVNIMI SLUŽBAMI

Vlogo in pomen prostovoljcev pri odkrivanju stisk starejših ljudi je predstavila Angelca Žiberna, ki je poudarila, da brez potrebnega izobraževanja prostovoljcev, ne bi dosegli toliko uspehov. Pomembno je tudi poznavanje ustrezne zakonodaje, še posebej pa je poudarila, da brez povezovanja prostovoljcev in javnih služb ni mogoče dobro opravljati to poslanstvo. Navedla je precej faktorjev učinkovitosti prostovoljcev, najpomembnejši med vsemi pa so: ustvarjanje medsebojnega zaupanja, dvig kakovosti socialnega položaja starostnikov, medgeneracijski kontakti in odkrivanje demence in invalidnosti. Glavni problem pri skrbi za starejše in za njihovo boljšo kakovost bivanja pa predstavlja nepovezanost nevladnih organizacij z javnimi službami, internetna nepismenost starejših in pomanjkanje zaupanja vrednih pooblaščenih oseb itd…

BREZ LOKALNE INTERDISCIPLINARNE KOORDINACIJE BO TEŽKO

Zadnje predavanje pa je pripravila Anka Ostrman, ko je odlično predstavila pomen ustanavljanja in delovanja Lokalne interdisciplinarne koordinacije (LIK), za zvišanje kakovosti bivanja starostnikov. Dileme o tem sploh ni, saj ta koordinacija omogoča celostno obravnavo vseh problemov ostarelih občanov. Trenutno je še največ ovir za uspešno razvijanje in širjenje teh koordinacij prav na ravni lokalnih skupnosti, ki za to še nimajo pravega posluha. LIK namreč spremlja in vrednoti kako živijo starejši, kaj potrebujejo in kako se te potrebe uresničujejo. Zato zelo pomembno tudi medsebojno programsko usklajevanje javnih služb in nevladnih organizacij, pri čemer gre za prepletanje in dodano vrednost vseh služb in organizacij ob sočasni implementaciji programov. Ker so javne službe in nevladne organizacije medsebojno odvisne druga od druge, je pri tem zelo pomembno tudi medgeneracijsko sodelovanje, ki omogoča kakovostnejše medsebojno spoznavanje, izmenjava izkušenj in strpno sprejemanje drug drugega… Škoda je, da se župani sploh še ne zavedajo pomena te koordinacije (LIK), saj jim posredujejo celostno problematiko na ravni občine o kakovosti življenja starostnikov na vseh segmentih. Nadgradnja dejavnosti LIK-a pa so: spodbujanje najrazličnejših servisnih dejavnosti za starejše,  ustanavljanje dnevnih centrov z novimi programi in svetovalnic, sodelovanje pri oblikovanju politike na ravni starejših, razbijanje stereotipov o starosti, srečanja župana in občinskih svetnikov s skupino LIK, povezovanje prostovoljcev z drugimi različnimi generacijami v prostoru itd…

ZAKLJUČEK

Po predstavitvi osrednjih vidikov za kakovostnejše življenje starostnikov v Sloveniji, je bila na sporedu še okrogla miza na to temo in predstavitev novega nacionalnega programa pomoči starejšim na daljavo, katerega nosilec je Telekom Slovenije. Mnogi udeleženci posveta so bili enotnega mnenja, da je bil posvet pomembna dodana vrednost o stanju določenega družbenega problema, vključno s pestro predstavitvijo dobrih življenjskih praks in izkušenj.

Foto: Franci Koncilija