Pomen Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu za prihodnost Evrope

Ko obhajamo dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, seveda ne moremo mimo žrtev, ki so jih povzročili pri nas, ki se jih spominja Slovenija.

Drugega aprila 2009 je bila sprejeta Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, ki obsoja vse totalitarne in avtoritarne režime v Evropi. 19. septembra 2019, osemdeset let po začetku druge svetovne vojne, pa je evropski parlament sprejel še resolucijo, ki tisto iz leta 2009 nadgrajuje, namreč Resolucijo o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope, in sicer na iniciativo baltskih držav in Poljske. Vsako leto 23. avgusta se spominjamo žrtev. Zakaj je bil zbran prav ta datum?

Adolf Hitler in Josip Stalin odgovorna za podpis pakta o nenapadanju

Triinosemdeset let je od tega, kar sta dve totalitarni državi, ki sta v dvajsetem stoletju povzročili največ človeških žrtev, sklenili pogodbo o nenapadanju, namreč nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza (SZ). Ker sta to pogodbo v Stalinovi navzočnosti v Moskvi podpisala zunanja ministra Joachim von Ribbentrop in Vjačeslav Mihajlovič Molotov v noči s 23. na 24. avgust 1939, se ta pakt v večini prej komunističnih držav, tudi v Sloveniji, imenuje pakt Ribbentrop-Molotov. Na zahodu prevladuje veliko ustreznejša oznaka, namreč pakt Hitler-Stalin, po obeh za podpis odgovornih dikatorjih. Manj znano je, da sta obe državi podpisali 28. septembra 1939 še mejno in prijateljsko pogodbo. Obe pogodbi sta imeli dodaten tajni protokol, ki je določal interesne sfere obeh držav in medsebojno podporo v primeru okupacije sosednjih ozemelj. Stalinu naj bi pripadali vzhodni del Poljske, Litva, Latvija, Estonija, Finska, Besarabija, Hitlerju pa Poljska do rek Narev, Visla in San.

Sovjetska zveza je pomagala graditi nemško vojno industrijo

Da sta obe državi praktično skupaj začeli drugo svetovno vojno, se rado zamolči, ne samo pri nas, ker je bila SZ po nemškem napadu na strani zahodnih zaveznikov. Nemčija je namreč napadla Poljsko 1. septembra, SZ jo je pa 17. septembra. Potem sta obe državi napadali sosednje države.

Dodati je seveda treba, da so bile podpisane tudi gospodarske pogodbe. Sovjetska zveza je pomagala graditi nemško vojno industrijo. Ker je Nemčija imela izredno malo surovin, te pa je potrebovala njena vojna industrija, je bila odvisna od uvoza. Iz Sovjetska zveze je Nemčija uvozila 40 odstotkov nafte, 30 odstotkov niklja, 70 odstotkov fosfata. Surovine, ki jih SZ ni imela, je za Nemčijo uvažala s celega sveta, ker Nemčija zaradi angleške blokade tega ni mogla storiti sama. Poleg tega je SZ izvozila v Nemčijo še 1,6 milijona ton žita, čeprav je njeno lastno prebivalstvo živelo v velikem pomanjkanju.

Slovenija s Protiimperialistično fronto sledila Paktu o nenapadanju

Pogodbe so veljale vse do nemškega napada na SZ 22. junija 1941, torej tudi v času, ko je Nemčija 6. aprila 1941 napadla Jugoslavijo. Prav zato, ker je bila Komunistična partija Slovenije (KPS) kot del Komunistične partije Jugoslavije (KPJ) vključena v Kominterno, se KPS oz. KPJ ni uprla okupatorjem. Po podpisu pogodb je namreč SZ preusmerila boj proti fašizmu v boj proti imperializmu. Tudi slovenska Protiimperialitična fronta, ki je bila ustanovljena 26. aprila 1941, ni bila naperjena proti nemškim, italijanskim in madžarskim okupatorjem, temveč proti angleškim, francoskim, ameriškim imperialistom in domači gospodi. Nemški in italijanski okupatorji po tej absurdni tezi niso spadali v to kategorijo.

Po nemškem napadu pa je SZ spet preusmerila cilje komunističnih partij, ki so bile vključene v Kominterno. V ospredje je spet stopil boj proti fašizmu. V slepi pokorščini so komunisti sledili SZ tako leta 1939 kot tudi po nemškem napadu leta 1941. Edvard Kardelj, glavni ideolog KPJ, je tako v Rogu razlagal, da je bila vojna med Anglijo in Nemčijo 1939–1941 imperialistična, šele z napadom Nemčije na SZ se je prelevila v pravično.

Slovenija na državni ravni še ni zmogla obsoditi komunizma

Ko obhajamo dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, se seveda spominjamo tudi žrtev, ki so jih povzročili pri nas, v Sloveniji. Čeprav ni večjih razhajanj, kar se tiče obsodbe nacionalsocializma in fašizma, Slovenija na državni ravni še ni premogla toliko moralne moči, da bi obsodila komunizem. Sprejem resolucije je Državni zbor štirikrat zavrnil, vzel jo je zgolj na znanje, čeprav je povzročil več kot sto milijonov smrtnih žrtev in bil odgovoren še za množične druge kršitve človekovih pravic in svoboščin. Obstaja samo sklep druge vlade Janeza Janše iz leta 2012, da se ta dan zaznamuje.