Pomanjkanje politične kulture

Pretekli teden je bil v znamenju dveh pomembnejših dogodkov na področju mednarodnih odnosov. Slovenski predsednik Danilo Türk je obiskal Italijo, hrvaški predsednik Ivo Josipović pa Nemčijo. To je bil njun prvi uradni državniški obisk, kjer sta bila sprejeta z najvišjimi častmi gostiteljev. Oba obiska sta bila za Slovenijo in Hrvaško izredno uspešna in pomembna tako na politični, kakor na gospodarski ravni.

Na ravni politične kulture in ustaljene protokolarne prakse pa sta oba predsednika dokazala, kako daleč sta še od tistih pravih predsednikov držav, ko bi morala v svetu predstavljati in poosebljati svoje državljane ne glede na raso, spol, veroizpoved itd. Lahko bi celo rekli, da predsednikoma primanjkuje zavedanje pomena človekovih pravic!

Tako, kot je pred leti takratni zunanji minister Dimitrij Rupel v sklopu diplomatskega zbora v Sloveniji popolnoma ignoriral nuncija, tako sta tudi predsednika omenjenih držav dandanes ignorirala Vatikan in hrvaške izseljeniške pastoralne delavce v Nemčiji. Prvovrsten diplomatski škandal, pa ne glede na to, kdo ga je zakuhal in zakaj se je zgodil, je za našega Türka in Slovenijo izredno neprimeren in škodljiv.

Žal, je predsednik Türk v mednarodni skupnosti že nekaj časa prepoznaven kot človek, ki ne skriva nenaklonjenosti do Cerkve na vseh ravneh, kar nekdanjemu diplomatu OZN sploh ni v čast. Sicer pa »gliha vkup štriha« vsaj kar se Italije tiče. Oba, tako Türk, kot Giorgio Napolitano sta z nevidno popkovino še kako povezana na internacionalistični komunistični svetovni nazor, med tem ko nemški CDU s kanclerko Merkljevo na čelu, ni hudo kompatibilen z Josipovićevo odkrito naklonjenostjo komunizmu in reorganizaciji neke nove, ne vem več katere Jugoslavije.

Škoda je, da predsednik Türk z neobiskom Svetega sedeža v Rimu Slovenijo marginalizira, kar jo uvršča vsak dan bolj, med manj pomembne evropske države. Do kdaj bo še tako?

Foto: Predsednik republike