Pomanjkanje duhovnikov? Problem je v glavi

18

Mag. Branko Cestnik na spletni strani Radia Ognjišče govori o pomanjkanju duhovnikov v Slovejniji in kako se spopadati s tem izzivom:

Ugledni dunajski pastoralni teolog Paul Zulehner in upokojeni škof Fritz Lobinger sta leta 2002 podala svoje videnje problema in predlagala presenetljivo rešitev. V svoji kratki študiji sta najprej zapisala, da se Cerkev na krizo duhovnih poklicev odziva na tri načine. Ti so: tradicionalni, pragmatični in reformistični.

Tradicionalni način, ki je zelo značilen tudi za slovensko Cerkve, predvideva ustanavljanje molitvenih skupin za duhovne poklice, jačanja reklame o duhovniškem poklicu, posebno delo z ministranti in podobno. Pragmatični način je v slovenski Cerkvi še precej nerazvit, predvideva pa iskanje novih likov, ki bi v okvirih, ki jih dopušča cerkveno pravo, namesto župnika vodili župnijsko skupnost in bogoslužje. To so odgovorni laiki, stalni diakoni, pastoralni referenti, katehetje. Pod pragmatičen način reševanja krize šteje tudi uvažanje duhovnikov iz tujine. Tretji način odziva na krizo duhovništva je reformističen. Značilen je za radikalne teologe in tako imenovane napredno-liberalne katoliške skupine, ki pa jih v Sloveniji skorajda ni. Slednji predlagajo ukinitev celibatnega duhovništva in uvedbo poročenih duhovnikov ter ženskega duhovništva.

Zulehner in Lobinger ugotavljata nezadostnost teh treh pristopov in predlagata četrto pot. Tip duhovništva, kot ga poznamo danes, se v zakramentalnem in pravnem smislu ne bi v ničemer spreminjal. Gre za celibatnega in akademsko izobraženega duhovnika, ki ga avtorja imenujeta Pauluspriester – pavlinski duhovnik. Dodali, oziroma, s pomočjo Svetega pisma bi na novo odkrili še en tip duhovništva. Zulehner in Lobinger ga imenujeta Korinthpriester – korintski tip duhovnika. Pri svetem Pavlu namreč naletimo na dva tipa voditeljev: prvi tip je misijonarski in ustanavlja skupnost; je dinamičen in živi v celibatu. Tak je Pavel sam. Drugi tip je statičen, posveča se rednemu vodenju skupnosti in bogoslužja; po navadi ga opravlja kak zgleden družinski mož in oče. Tak tip je razviden iz življenja korintske skupnosti.

Preberite si članek do konca.

Foto: Aleš Čerin

18 KOMENTARJI

  1. Nekoč so v Franciji uvedli institucijo “prêtres ouvriers”, duhovnikov delavcev. Ti so delali v tovarnah kot navadni proletarci, hkrati pa opravljali duhovniško službo. Skriti ali ne tako skriti namen je bil boj proti pogubnemu vplivu PCF. Pa se je stvar (za hierarhijo, seveda) tragično sfižila, kajti ti duhovniki so v veliki meri pričeli ugotavljati, da imajo pravzaprav komunisti prav …

  2. Realnost spet ni na Carlosovi strani. Komunisti itak niso imeli nikoli prav. Je pa možnost, da je pranje možganov s strani večine, prinesla to, da so morda celo verjeli tem neumnostim.

  3. Nič, abbé Pierre sicer ni bil eden izmed duhovnikov delavcev, gotovo je bil pa boljši komunist od Georgesa Marchaisa.

  4. Franci, vseh pa res ne. Najprej me zmerjaš, potem mi pa pripisuješ nekakšne božje lastnosti? Jaz se držim biblijskega napotila: “Po njih delih jih boste spoznali.” Franci, kaj pa praviš ti, ali je bil abbé Pierre “komunist” ali “komunajzer”? Kaj pa teologi osvoboditve?

  5. Carlos, ti si prvi začel z zmerjanjem in kujanjem.

    Očitno tudi nimaš niti malo smisla za humor in se ne znaš nasmejati na svoj račun.

    Komunist, komunajzer. Isto sranje. Komunist oziroma komunajzer je lahko samo ekstremno pokvarjen in zloben človek.

    Dobrih komunistov ni.

    Teologi “osvobodive”. Če je komunizem cepljen s krščanstvom – so ugotovili, da se ateizem ni prijel – ni zaradi tega nič boljši. Sploh pa je izraz napačen. Moral bi biti teologija zasužnjevanja.

  6. Franci, pa ti bi še Kristusa pribil na križ, češ da je “komunajzer”! Si kar predstavljam! Pa ne, Franci, mar niso Kristusa umorili Judje? Tisti s temnimi lasmi! Marxovi predniki! Franci, pa menda ja nočeš v takšno družbo! Franci, ti, dobri kristjan!
    Pa nič hudega, sam nisem “dober”. Niti dober komunist ne, z obžalovanjem ugotavljam. Sem precej žleht. Franci, a te to vznemirja ali zgolj potrjuje paranoidne domisleke?

  7. Komunajzerji so si v svojem obupu, ker so bili neuspešni tudi Jezusa Kristusa prisvajali. Ampak on nikoli ni zagovarjal revolucije in pobijanja drugačnih.

    On nikoli ni zagovarjal zaplembe premoženja in državne lastnine.

    Pa še to. Jezusa niso ubili Judje, ampak Rimljani. Tudi ni nič znanega, da bi Rimljani spoštovali kakršno koli pravilo, da za veliko noč izpustijo kakšnega zapornika.

    Očitno zgodovino poznam bolje kot ti.

    Da ti pa sesujem prepričanje o socialističnem Jezusu, ti pa dam ta citat.

    Mt 13,12
    Kdor namreč ima, se mu bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima.
    Mr 4,25
    Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar ima.
    Lk 8,18
    Pazíte vendar, kako poslušate! Kdor namreč ima, se mu bo dalo, in kdor nima, se mu bo vzelo tudi to, kar se mu zdi, da ima.

    Jezus je torej zagovarjal kapitalizem.

    Če si pa žleht, potem izpolnjuješ pogoj za komunista.

  8. @Franci, tvoja eksegeza vrstic: Mt 13,12. Mr 4,25. Lk 8,18 žal ne pije vode. Te vrstice so, če dobro pogledaš kontekst (torej besedilo prej in potem, nekaj čisto drugega kot zagovarjanje kapitalizma, saj se ne nanašajo na področje materialnih dobrin. Jezus ni zagovarjal nobene družbene ureditve posebej, saj se ni neposredno ukvarjal s “kraljestvom tega sveta”.
    Z eksegezami zna biti križ. Določene vrstice so tako “močne”, da se jih da vzeti samostojno (npr. Jn 3,16), so pa tudi take, za katere je treba pogledati, v kakem sobesedilu se nahajajo.

    LP

  9. Dizma, zakaj pa nič ne protestiraš, ko komunajzerji ali ostali socialisti Jezusa vzamejo za svojega.

    Seveda ni po imenu poimenoval sistema. Samo ti citati dejansko nakazujejo svobodni kapitalizem – oziroma, kar je tudi razložil Robert T. Kiyosaki, sploh zadnji citat – revščina in bogastvo se začneta v glavi, materialno bogastvo je posledica.

  10. Spet Francijeva diverzija, kot vsakič, ko njegovi argumenti pogorijo. Tokrat gre za logično napako tipa *ignoratio elenchi*.
    Poleg tega pa je naravnost absurdno, kako Franci pripisuje Kristusu zavzemanje za “svobodni kapitalizem”. In to leta 33? 33 po Kristusovem (uradnem) rojstvu, ne 1933, da ne bo pomote. Skoraj tako absurdno kot Keržetov elektromotor pri Algonkinih. Človek bi se sicer lahko potrudil in naštel še obilo navedkov, ki kažejo ravno nasprotno, pa morda kdaj drugič.

  11. Carlos uporablja iste butaste finte, kot rx170 – zelo rad ima logične napake, ki jih zmotno pripisuje sebi.

    Seveda moji argumenti nič ne pogorijo, ampak so trdni.

    Carlos dela isto napako, kot jo očita meni. Jezusu pripisuje zavzemanje za komunizem, ki je bil izumljen tudi tisočletja po Jezusu.

    Dejstvo je, da je svobodni kapitalizem sigurno bližje Jezusovim naukom, kot pa komunizem.

    To postane še posebej očitno, če upoštevamo gnostična besedila, recimo Tomažev evangelij.

  12. Seveda nisem nikjer zapisal, da je bil Jezus komunist. Zapisal sem, da bi ga komunizma obtožil Franci. Franci je očitno lastne predpostavke pripisal meni. Projekcija.

  13. Zdaj se pa izmikaš. Socialisti in komunisti Jezusa po potrebi vzamejo za svojega. In tudi ti si med vrsticami posredno sporočil prav to.

  14. Nobene projekcije tu ni. Je le logično sklepanje. Take kot si ti, pa najraje jezim tako, da rečem, da se je Jezus zavzemal – ne za socializem, ampak za kapitalizem.

    Sicer pa, če se dolgočasiš je to dobro – to spodbuja kreativnost.

Comments are closed.