Polno mišk vsepovsod

1

Ali ste med sprehodom v naravi opazili, da vse šumi in ko bolj podrobno  pogledate, opazite polno mišk, ki hitijo v luknje? Očitno je letos je mišje leto. Mila zima je glodalcem prizanesla, obilica hrane pa pripomogla, da so se namnožili preko meja.

Mišja mrzlica

Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS (IVZ) je do 29. junija 2012 za hemoragično mrzlico z renalnim sindromom imenovano tudi mišja mrzlica obolelo 104 ljudi (76 moških in 28 žensk).

Vse primere je laboratorijsko potrdil Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. Največ bolnikov je starih od 20–59 let. Vsi bolniki so bili zdravljeni v bolnišnici in nihče ni umrl.

O bolezni

Obolenje se običajno pojavlja v pomladansko-poletnih in jesenskih mesecih, ko se ljudje več zadržujejo v naravi oziroma opravljajo poljska dela. Pogosto je povezana z opravili na vrtu, polju, dejavnostmi v naravi – taborjenjem, kopanjem, zlasti na divjih kopališčih, rekreacijo oziroma čiščenjem mest, kjer so vidni sledovi in ali iztrebki glodavcev. Bolezen se pogosteje pojavlja na podeželju, pojavlja pa se tudi v mestih, kjer glodavci z iztrebki okužijo predmete in hrano v kleteh, skladiščih. Povzročitelj kroži v naravnih žariščih predvsem med glodavci, kot so miši, voluharji in podgane, ki so kronični nosilci. Povečano število obolenj je običajno povezano s povečanim številom miši in podobnih glodavcev. Ljudje smo naključni gostitelji virusa. Predpostavlja se, da se bolezen z glodavca na človeka prenese preko vdihavanja delcev izločkov glodavcev. Virus se izloča s sečem, iztrebki in slino okuženih glodavcev. S temi iztrebki se okuži hrana, voda in okolje. Bolezen se ne prenaša s človeka na človeka.

Preprečevanje

Cepiva proti tej bolezni za zdaj še ni na voljo. Splošni ukrepi so usmerjeni k uničevanju podgan, miši in drugih glodavcev. Pomembna je predvsem splošna in osebna higiena, pomemben ukrep pa je tudi preprečevanja bolezni predvsem zatiranje glodavcev oziroma deratizacija. Preventivni ukrepi, ki omogočajo čim večje zmanjšanje kontakta z glodavci in njihovimi iztrebki so naslednji:

Preventivni ukrepi

Glodavci lahko prenašajo povzročitelje različnih nalezljivih bolezni, v okolico pa jih izločajo z urinom ali iztrebki. Najpomembnejši ukrep za preprečevanje okužb z virusi mišje mrzlice in drugimi boleznimi, ki jih prenašajo glodavci, je zatiranje. Uničevanje glodavcev imenujemo deratizacija.

Pomembno je, da glodavcem onemogočimo dostop v stavbe, hiše, kleti oziroma naša bivališča. Razmnoževanje glodavcev lahko omejimo s tem, da skrbimo za čistočo, ustrezno skladiščimo živila, pospravljamo ostanke hrane in skrbimo za red v kleteh, garažah in ostalih “priročnih” skladiščih.

Kako ukrepamo ob najdbi mišjih iztrebkov ali poginulih miši

Pri čiščenju prostorov in površin, kjer najdemo iztrebke glodavcev, njihova gnezda oziroma mrtve glodavce, je potrebno upoštevati naslednje:

  • Pred začetkom čiščenja se temeljito prezrači prostor ter na stežaj odpre vsa okna in vrata za najmanj 30 minut.
  • V času prezračevanja se ljudje odstranijo iz prostora.
  • Medtem se pripravi raztopina klornega razkužila, kjer se enoto razkužila, npr. varikine, zmeša z 10 enotami vode. Ob uporabi že pripravljenega razkužila, je potrebno upoštevati navodila proizvajalca.
  • Razkuževanje se lahko naroči pri izvajalcih DDD storitev. V tem primeru je potrebno storitev plačati.
  • Površine, kjer so iztrebki ali mrtve miši, je potrebno razkužiti s pomočjo razpršila, v katerem je pripravljeno razkužilo. Lahko se uporabi pršilke porabljenih čistilnih sredstev. Minimalni čas delovanja razkužila je 5 min.
  • Pri delu je roke zaščiti z rokavicami, priporočljiva je uporaba rokavic iz lateksa. Razkužene iztrebke ali mrtve glodavce se pobere s papirnato brisačo in odstrani v vrečko.
  • Po odstranitvi poginulih glodavcev in iztrebkov priporočamo razkuževanje ostalih površin in predmetov, ki so lahko onesnaženi z iztrebki in zato okuženi.
  • Po razkuževanju je potrebno prostor in površine še mokro očistiti. Pri tem je zelo pomembno, da ne pride do dvigovanja prahu, v katerem so iztrebki glodavcev in njihovih ostanki.
  • Mrtve gladavce, ki ste jih odstranili v vrečo, zakopljite v zemljo in posujte z apnom.
  • Po končanem razkuževanju in čiščenju je potrebno odstraniti rokavice v vrečko za smeti, med splošne komunalne odpadke, roke pa temeljito umiti z vodo in milom.
  • V primeru najdbe velikega števila poginulih miši v prostorih, kjer se nahajajo rejne živali (hlevi), je o tem potrebno obvestiti pristojnega veterinarja.
Foto: Aleš Čerin

1 komentar

Comments are closed.