Polka: ambasadorka slovenske kulture v Ameriki

2
304
Foto: D. Valentinčič.
Foto: D. Valentinčič.

Pri naših rojakih v ZDA lahko opazimo, da se je s postopnim logičnim stapljanjem v ameriško družbo koncept razumevanja slovenstva začel spreminjati – tako danes ni več toliko govora o narodu in narodni pripadnosti, ampak se diskurz premika bolj v smeri ohranjanja tradicije, dediščine (»heritage«) itd. Ameriški talilni lonec je temeljil na relativno hitri izgubi maternega jezika, kar naj bi zagotavljalo dovoljšnjo asimilacijo v večinsko družbo. Tako so osrednji identifikacijski elementi naših rojakov v Clevelandu in ostalih slovenskih središčih, ki so bili že rojeni na drugi strani luže, a so ponosni na izvor njihovih prednikov, predvsem kulturne prvine, kot so hrana (tudi številni najstniki, ki so že četrta ali peta tukaj živeča generacija so mi zagotavljali, kako so klobase in potica njim najljubša jedi), navade, povezane predvsem s prazniki, narodne noše in folklora, ljudske pesmi …

Foto: D. Valentinčič.
Foto: D. Valentinčič.

Posebno mesto pa ima za ameriške Slovence brez dvoma polka. Prve slovenske plošče, prav s to zvrsto glasbe, so bile posnete v New Yorku in sicer že od leta 1917 dalje. Tudi slovenske televizijske (glasbene) oddaje so v ZDA poznali že deset let preden smo v Sloveniji dobili televizijo. Za številne izseljence so bili to edini mogoči stiki s slovensko kulturo. A pri polki gre tudi za fenomen, ki je daleč presegel le slovensko skupnost in je že povsem vseameriška kulturna prvina. Od konca druge svetovne vojne do pojava rock&rolla v šestdesetih letih je bila to celo najbolj popularna glasbena zvrst v državi. Bob Dylan je dejal, da je nanj usodno vplivala prav polka, ki jo je kot v Minnesoti odraščajoči otrok poslušal pri tamkajšnjih Slovencih »in mu je bila všeč ker je glasna in vesela«.

Za Severno Ameriko je značilno, da danes tukaj sobivala dve zvrsti polke: prva je poimenovana »Cleveland style« ali »Slovenian style«, druga pa »Alpine style«. Za prvo je značilno da temelji na večinoma klavirski harmoniki in slovenskih ljudskih pesmih, katerih besedila so bila večinoma že prevedena v angleščino, ali pa se jezika vsako kitico izmenjujeta. Izvajalci so med glasbila večinoma dodali tudi benjo, bobne in saksofon, tako da gre res za bolj »hrupno zvrst«. Zanjo velja, da naj bi bila bolj priljubljena med »staronaseljenci«, torej potomci rojakov, ki so se naselili pred drugo svetovno vojno; medtem ko gre pri drugi zvrsti polke za glasbo, kot jo poznamo pri Avseniku in Slaku, ki sta tudi sama večkrat obiskala ZDA in imela tukaj zelo uspešne nastope. Za ta tip sicer velja, da naj bi bil bolj priljubljen pri novejših naseljencih. Trenutno naj bi poleg dveh v Clevelandu delujočih ansamblov »Avsenikovega tipa« v celotni državi delovalo 200 ansamblov, ki izvajajo ameriško polko in tako tudi neslovnski publiki predstavljajo glasbo, ki je še vedno globoko povezana s slovensko ljudsko pesmijo.

Foto: D. Valentinčič.
Foto: D. Valentinčič.

Slovenci v Clevelandu so posebej ponosni, da v mestu deluje edini muzej polke na svetu – Polka Hall of Fame. Tukaj so predstavljene neverjetne življenske zgodbe »naših godcev«, ki so dosegli tudi vseameriško slavo. Kralj ameriške polke Frank Yankovic je v svoji karieri prodal preko 30 milijonov plošč in tudi prejel najvišjo glasbeno nagrado Grammy. Po njem je poimenovan tudi eden izmed trgov v Clevelandu.

Drugi najuspešnejši polka glasbenik Walter Ostanek, ki še vedno vsak dan igra šest ur v neki restavraciji na Niagarskih slapovih, dobitnik treh Grammyev, znan tudi kot kralj kanadske polke je pred kratkim praznoval 80. letnico. Ob tej priložnosti so v enem izmed slovenskih narodnih domov v Clevelandu priredili veliko slavje, na katerem je 18 ansamblov cel dan igralo ter privabilo nepregledno množico ljudi, starih in mladih, Slovencev in Neslovencev. Z Ostankom sta ta dan zaigrala tudi največji zvezdi ameriške polke po Yankovicu Joey Miskulin in Richie Vadnal. Vsi ti in številni drugi glasbeniki, tudi iz Slovenije, so v muzeju odlično predstavljeni s posnetki njihove glasbe, primeri plošč, harmik in obilo spominskega materiala. Pobuda, ki bi jo nujno potrebovali tudi v Sloveniji!

Polka je bila pred leti vzrok tudi za zanimiv pojav, ki so ga poimenovali kar »obratne selitve«. V 70. letih prejšnjega stoletja so namreč med Clevelandom in Ljubljano potekali direktni charterski poleti in vsako leto se je več tisoč ljudi odpravilo na »polka počitnice« v Slovenijo. Slovenski ansambli iz ZDA so tudi pogosto gotovali po Sloveniji, Ansambel bratov Vadnal kar devetkrat in je v domovini celo snemal plošče.

Zaključimo s tem, da je na tej strani luže polka prisotna celo v cerkvi. Duhovnik Frank Perkovich iz severne Minnesote si je tako domislil zelo priljubljene »polka maše«, kjer je besedila slovenskih ljudskih pesmi predrugačil v lituregična besedila, ohranil pa melodijo. Mašo je daroval tudi v prisotnosti takratnega papeža sv. Janeza Pavla II.

V sodelovanju med tednikom Novi glas in Časnikom objavljamo prispevek ekipe ustvarjalcev tega medija Slovencev v Italiji.

2 KOMENTARJI

  1. Briljantno!

    Očitno znajo ameriški Slovenci bolje poskrbeti in negovati svojo dušo, da so sposobni pri maši častiti stvarniki na pristen slovenski način, ki je v harmoniji s stvarstvom.

    V Sloveniji še toliko bolj, pa se cerkveno vodstvo boji iskrenega dušnega bogoslužja, saj ne dovoli častiti stvarnika s slovenskimi glasbili!? V Ameriki pa so s slovensko glasbo celo počastili papeža.

    Niti za zahvalno nedeljo ne. Vsaj kakšna pesem pa bi se lahko slišala v pristnem slovenskem duhu!

  2. Na Zdravje ameriški Slovenci!
    Bravo.
    Malo vam zavidamo, veliko vas občudujemo!
    Mislim, da ste fenomenalni in, da ste dosegli ogromno, ogromno! Izumitelji, politiki, muzikantje, veseljaki, znanstveniki, vesoljci, patrioti, vojaki in generali-
    neverjetni ste!
    Kapo dol!
    na mnoga, mnoga leta!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite