Poljski Holokavst-zakon

4
921
Holokavst-zakon, ki je bil sprejet na Poljskem, je doživel nasprotovanja žrtev, ki so holokavst preživele, in njihovih potomcev. / Arhiv Časnik z mero
Holokavst-zakon, ki je bil sprejet na Poljskem, je doživel nasprotovanja žrtev, ki so holokavst preživele, in njihovih potomcev. / Arhiv Časnik z mero

Holokavst-zakon, ki je bil sprejet na Poljskem, je doživel nasprotovanja medijev po vsem svetu. Nasprotujejo mu tudi žrtve, ki so holokavst preživele, in njihovi potomci.

Zakonu nasprotuje tudi večji del zgodovinske stroke, predvsem raziskovalci, ki se ukvarjajo drugo svetovno vojno in se zanimajo za holokavst. Združenje mednarodnih raziskovalcev antisemitizma je februarja na Dunaju obsodilo zakon in zahtevalo njegov umik. Združenje je zavzelo stališče, da bo zakon, če bo uveljavljen, močno omejil svobodo mišljenja in svobodno raziskovanje ter zgodovino holokavsta na Poljskem močno izkrivil. Zakon namreč predvideva denarno ali zaporno kazen do treh let za tistega, ki poljskemu narodu ali državi javno prepisuje soodgovornost za zločine, ki jih je povzročil Tretji Rajh. Holokavst-zakon močno obremenjuje medsebojne odnose med Poljsko in Izraelom. In ugledni nemški časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung piše, da je prva žrtev tega zakona svoboda raziskovalne dejavnosti (FAZ,  13.3.2018).

Spomnimo se, da je ena od značilnosti totalitarnih in avtoritarnih držav, da ni svobode medijev, umetnosti in znanosti. Mediji so pod stalno kontrolo diktatorja ali stranke, ki je na oblasti. Svoboda izražanja je podrejena cenzuri oz. je sploh ni več. Še ni daleč od tistih časov, ko je bilo v komunističnih državah, tudi na Poljskem, zgodovinopisje propagandno orodje oblasti. Podobno se je dogajalo tudi pod nacionalsocializmom in fašizmom. Prav zato je potrebno pri prvem koraku, ki kaže v to smer, opozarjati javnost na nevarnosti, ki lahko sledijo.

Na Poljskem zatrjujejo, da holokavst-zakon predvideva kazen samo za tiste, ki v nasprotju z dejstvi obtožuje poljski narod, da je soodgovoren za zločine, ki so jih povzročili Nemci med drugo svetovno vojno. Nacionalnokonzervativna vlada v Varšavi hoče z zakonom očitno preprečiti, da bi Poljsko obtoževali, da je kolaborirala z nacističnim režimom. Že dan po tem, ko je holokavst-zakon začel veljati – veljati je začel 1.marca –, je prišla v mednarodno javnost novica, da je bila vložena tožba proti argentinskemu časopisu Página 12.

Holokavst-zakon stopil v veljavo, že kazenska preiskava proti zgodovinarju

Sicer holokavst-zakon izrecno izvzema zgodovinopisje, kljub temu pa je državno tožilstvo v Krakavi začelo kazensko preiskavo proti ameriškemu zgodovinarju poljskega rodu Janu Tomaszu Grossu zaradi klevetanja poljskega naroda. Gross je namreč raziskoval umor Judov v Jedwabne julija 1941, ki so ga povzročili poljski sosedi. Prav o tem je pisal tudi argentinski časopis. Gross je raziskavo objavil v odmevni monografiji Neighbors. The Destruction of the Jewish Community in Jedwabne [Sosedi. Uničenje judovske skupnosti v Jedwabne]. Delo je sprožilo burne diskusije po celem svetu. Gross je izjavil nemški tiskovni agenciji dpa, da skuša poljska vlada v kali zatreti poljsko soodgovornost in da pričakuje, da bodo žurnalisti v bodoče dvakrat premislili predno se bodo lotili obravnave te tematike. Pomisleke ima tudi, da bodo negativni učinki tudi v šolah, ker se bodo učitelji bali povedati resnico o določenih dogodkih. »Vemo, da je bilo v poljskih vaseh mnogo primerov Poljakov, ki so uprizorili lov na Jude«, je izjavil David Silberklang, zgodovinar na spominskem mestu Yad Vashem (Standard, 1.2.2018).

Nasprotniki zakona domnevajo, da je namen zakona tudi odvračanje zgodovinske stroke od podobnih raziskav oz., da od vsega začetka zaduši teme, ki so za oblast neprijetne. Zakon je v skladu s politiko, tako Neue Züricher Zeitung, katere cilj je patriotična slika preteklosti (NZZ, 19.2.2018) in Frankfurter Allgemeine Zeitung navaja, da hočejo poljski nacionalni konzervativci, da zgodovina služi državnim interesom (FAZ, 24.2.2018).

Holokavst-zakon – debata tudi med zgodovinarji

Med zgodovinarji se je začela debata ali se morajo tudi raziskovalci držati zakona oz. si nadeti nagobčnik. Zaskrbujoče je, da je bil argument za odstavitev vodje Muzeja druge svetovne vojne v mestu Gdansk prav to, da so bile razstave premalo nacionalne. Začetek decembra je bila v Varšavi konferenca z naslovom »Nations of Occupied Europe and the Holocaust« [Narodi okupirane Evrope in holokavst]. Načrtovana je izdaja zbornika. Devet od sedemindvajsetih zgodovinarjev, ki so tam nastopali s svojimi referati, pa imajo sedaj pomisleke. Zato zaradi zakona, ki je stopil v veljavo marca, svojega prispevka nočejo oddati. Sicer je Inštitut za narodni spomin [Instytut Pamięci nardowej, IPN] razposlal okrožnico, ki bi naj delovala pomirjevalno, vendar zgodovinarji opozarjajo, da IPN ni samo raziskovalni inštitut, je tudi organ pregona. V členu 18. ustanovnega dokumenta je namreč zapisano, da je IPN »glavna komisija za pregon zločinov proti poljskemu narodu«.

Poljski predsednik poslal holokavst-zakon v ustavno presojo

Seveda tudi po poljskem zakonu ni moč obsoditi nekoga, ki izrecno navaja imena kolaboracionistov. Pa vendar zakon vsebuje nejasnosti, ki sodnemu pregonu odpirajo vrata. Kakšna bo reakcija na izjavo nekoga, da so Poljaki umorili njegove stare starše? Seveda je to posploševanje, ki se ga dnevno marsikdo poslužuje. Je to že inkriminirano dejanje? Vsekakor so kritiki zakona tudi na strani tistih, ki sicer podpirajo poljsko vlado. Opozicija pa tako in tako zahteva spremembe.

Domnevamo lahko, da je prav ta pravna negotovost pripeljala do tega, da je poljski predsednik Andrzej Duda poslal holokavst-zakon, ki ga je sam podpisal, v preverjanje na ustavno sodišče. Izjavil je, da sicer ne obstaja nevarnost, da bi se zakon zlorabil za to, da se zgodovinska resnica popači. Razume pa razume občutljivost in strah tistih, ki so preživeli, da bi se jim prepovedalo govoriti o tem. Ustavno sodišče o zakonu še ni odločalo. Do takrat naj bi se zakon ne izvajal.

4 KOMENTARJI

  1. Težava nastane, ko se zgodovinska dejstva mešajo s propagando ali slednja celo nadomešča prvo. Kot pravi avtorica, je bila v totalitarnih režimih, kamor spada tudi komunizem, zgodovina propagandno orodje oblasti. To je žal še danes. Pa ne samo pri nas. Vsak lahko opazi, kako drugače se v svetu obravnava žrtve holokavsta in žrtve komunističnih režimov. Ta drugačen pristop je posledica propagande. V obeh primerih gre za nedolžne žrtve totalitarnih režimov, a glede prvih se vsi zgražajo, kar je prav, glede drugih pa najraje pogledajo stran in se delajo, kot da jih ni. Kakor da so prve žrtve več vredne od drugih.

    Domnevam, da so poljske oblasti hotele preprečiti neutemeljeno propagando. Koliko se jim je posrečilo, ne vem. Vsekakor je tudi zgodovinska stroka soodgovorna za preveč propagande in premalo vseh dejstev. Zato bi bilo pametneje, da zgodovinarji najprej poiščejo bruna v lastnih očesih.

  2. Zadevo slabo poznam, toda sem popolnoma na strani Poljakov, saj jim zaupam. Povsem jih razumem. Tisto, kar me pri vsem najbolj moti, je, da ko gre za židovsko vrašanje in nacistične zločine, se dvigne ves svet (tudi vsa javnost je čustveno vpletena), ko pa gre za komunistične zločine in, na primer, za slovensko vprašanje (koliko takšnih vprašanj je po svetu!!!), pa le redki reagirajo in vprašajo, kako da je slovenski parlament evropsko resolucijo o komunizmu vzel zgolj “na znanje” in ne kot zavezujoč dokument. Zakaj se svet ne trese ob podatku, da je komunizem po svetu zahteval več kot 100 milijonov žrtev, in se neha tresti šele takrat, ko se komunizem prepove, zločince kaznuje in – najvažnejše – žrtve rehabilitira. Ob nacizmu toliko ogorčenja in strasti, ob komunizmu pa psihoanalitično pametovanje in hladnost! Jaz računam na Poljsko, Madžarsko … Tukaj se dogajajo tektonski premiki pravičnosti … en dan bo popokana zemlja “pripokala” tudi do Slovenije.

  3. Zelo dobro, da je Časnik to objavil in se tako resne kritike poljskih ekscesov, ki so lahko kot del širšega pojava populističnega “konzervativizma” precej škodljivi tudi za širši prostor, ne prepušča levičarskim medijem. Edino to ustvarja zaupanja vreden medijski prostor … kdor čuti afiniteto do konservativnih idej, bi moral biti v prvi vrsti kritike pojavov, ki so bolj kot na teh idejah utemeljeni na strahu, sovraštvu in želji po oblasti. Gre za manipulacijo napetosti v družbi.
    Le kako bi lahko bilo konservativno oblastno poseganje v razmišljanje o preteklosti? Ravno ljubeč in spoštljiv odnos do lekcij preteklosti bi moral biti osnova zdrave družbe.

    (Opomba: “holokavst-zakon” je neposrečen prevod iz nemščine, ki v našem jeziku preprosto ne deluje.)

    Priporočam poljski film Ida. Je povezan s to tematiko, ampak v prvi vrsti dober film.

    • Luka J, a poznaš tudi kak dober film, ki stvarno obravnaval komunizem? Še posebej bi rad gledal slovenski film na to temo.

      Govoriti o populističnem “konzervatizmu” je v bistvu že prepuščanje stvari levičarskim medijem oziroma je takšno razmišljanje že vdor prepotentne levičarske miselnosti v demokratično atmosfero. Levičarji in njihovi podporniki ste pravi velemojstri za klepanje groznih izrazov, ki so čudovita manifesticija vaše “tehnične” miselnosti. Jaz se imam za pogojnega desničarja (v sebi se imam za demokrata), iz čiste hudobije do moderne levice (ne samo v Sloveniji), za katero se mi zdi, da je v zadnjem času prišlo do množičnega bega iz norišnic. Na primer, poglejmo samo ta nenadni, nenapovedani, šokantni izbruh človekoljubja do migrantov! Ljudje, ki menijo, da so jih njihovi vzorniki med vojno in po vojni še premalo pobili, naenkrat široko odpirajo vrata (seveda naša, ne njihova) popolnoma nepredvidljivim kolonam (večlinoma resično ubogim) ljudi. Ko pa zahod predlaga razreševanje problemov na mestu izvora, začnejo poblazneli levičarski psihopati tuliti, da gre za vmešavanje v notranje zadeve suverinih držav.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite