Zgodovinska vloga Poljske pri obrambi evropske civilizacije
V začetku septembra se spominjamo nemške invazije na Poljsko, ki je predstavljala uvod v največjo tragedijo človeštva. Država ob Baltiku je bila že kmalu po vstopu nemških oboroženih sil na kolenih, čemur je botrovala tudi slabša oborožitev.
A kljub temu so se Poljaki skrivaj borili proti okupatorju vse do konca svetovne vojne. Poljske partizanske enote niso bile ključnega pomena pač pa tajne operacije tamkajšnjih kriptologov. Govora je o enigmi, ki so jo poljski strokovnjaki “zlomili” in svoje znanje delili s Francozi ter Britanci.
Ta je bila ključni element nemške tajne komunikacije, vendar so morali zahodni zavezniki ves čas paziti, da Nemcem niso dali vedeti s kakšnimi informacijami razpolagajo. Tako so Poljaki spreminjali tok zgodovine in rešili pretežni del Evrope pred propadom. Toda to ni bilo ne prvič, pa tudi ne zadnjič.
Kako so si Mongoli polomili zobe na poljskih šlemih
Evropa je kot razkošna vila. Na terasi poseda gospoda, ki kramlja, pije pivo ter kadi cigare. In ker gre za petično gospodo, obstaja nevarnost, da bi se pripetil kakšen rop ali celo atentat. Tako je poskrbljeno za varnost že na pragu vile, kjer stojijo vratarji, na recepciji pa sprejemnik skrbno popiše vsakega novega gosta.
Gospoščina tam zunaj je prispodoba za Zahodno Evropo. Uživa svoj mir, se razvija in napaja iz svojih kolonij širom sveta. Na vzhodu živijo vzhodnjaki, ki so vajeni meča in ognja. Pretijo jim stalne invazije, bodisi Mongolov, bodisi Turkov. Sem ter tja k njim pokukajo še Tatari, pa Kozaki in Sovjeti itd.
Človek se tam ves čas bori za golo preživetje. Tako so se borili Poljaki v 13. stoletju, ko so se na “evropskem predpražniku” pojavili Mongoli. K sreči je šlo zgolj za tri invazije.
Poslednja je prinesla dokončni poraz Mongolov in posledično privedla do njihovega umika. Je pa treba navesti, da večje grožnje za Evropo to vzhodnoazijsko ljudstvo le ni predstavljalo, ker so jih pestili notranji spori.
Usodno obleganje Dunaja
Poljaki so spreminjali tok zgodovine tudi konec 17. stoletja, ko je številčno šibka nemško-avstrijsko-poljska vojska pri Dunaju taktično porazila osmanske oborožene sile. Tako so zaustavili turško prodiranje v notranjost Evrope ter posledično zajezili njeno islamizacijo. Krščanska civilizacija je bila rešena pred propadom.
Ko Lenin “stegne šape” po Stari celini
Z besedo čudež lahko poimenujemo tudi poljski triumf nad boljševiki leta 1921. Po prevzemu oblasti leta 1917 se je Lenin najprej osredotočil na utrjevanje notranje oblasti. Dopustil je, da so se na nekdanjih zahodnih obronkih Carske Rusije pojavile “nove državice”
Ena takšnih je bila tudi Poljska, ki je bila vse od konca 18. stoletja razdeljena med Rusijo, Prusijo in Avstrijo ter ponovno ustanovljena šele leta 1918. Poljaki so po pravkaršnji ponovni vzpostavitvi svoje državnosti že bili v vojni in celo zmagali. S tem dejanjem pa je bil zaustavljen poskus okupacije evropskih držav ter izvedbe komunističnih revolucij, kar je načrtoval Lenin.
Papež in Solidarnost
V 80. letih 20. stoletja je bila Poljska del vzhodnega komunističnega bloka, kjer so se očividno kazali znaki civilizacijskega razkroja. Kulturna dediščina je bila degradirana ali celo uničena, vera zapostavljena, številni izobraženci pa preganjani in umorjeni.
V to svinčeno sivino pa sta vstopila dva ključna odrešilna dejavnika – poljsko gibanje za demokratizacijo po imenu Solidarnost ter papež poljskih korenin. Brez njiju bi komunizem zagotovo trajal dlje časa.
Angela Merkel, okupator v belih rokavičkah, in Višegrajska skupina
Dandanes invazija Evrope poteka na kulturni ravni. Kot prvo se dogaja uzurpacija avtonomije posameznih nacionalnih držav. O usodi slednjih vse pogosteje odločajo mednarodne organizacije in inštitucije. Okupacijo se izvaja neopazno, v belih rokavičkah.
Pomemben mejnik je nastopil leta 2015, ko je Angela Merkel, nikdar izvoljena predsednica EU, množice ilegalnih migrantov javno povabila, da brez urejenih dokumentov vstopijo v EU kar preko zelene meje. Želje njenih evropskih sodržavljanov so bile povsem prezrte.
Slednji očitno niso pomembni, saj se jih lahko ignorira v imenu višjih, “humanitarnih” interesov. Ob vsem skupaj gre slutiti, da gre za vojno napoved Evropi na drugačen, prikrit način. Zamisel se zdi podobna, a hkrati ravno nasprotna tisti o nemškem “Lebensraumu”. Ideal ni več sterilna rasa, temveč kulturni koktajl.
Foto: Sedat Suna/EPA/EFE
