Politizacija vpisa

Avtor: Žiga Turk. Vir: Čas-opis. Pred prazniki je nastal velik halo, ker je ministrstvo univerze pozvalo, da ponovno pretehtajo število vpisnih mest. In še kar traja, ker je pač treba vzdrževati napetost in voljo do demonstriranja.Soglasje k omejitvam vpisa skladno z 41. členom ZVIS daje vlada. Že dolgo. Če se z univerzami ne bi skušali uskladiti, bi nas napadli, da delamo na skrivaj, zdaj, ko se poskušamo, nas sprašujejo po zakonski podlagi. Karkoli ministrstvo ukrene, razen da redno nakazuje denar, je s strani gorečih podpornikov prejšnjega predsednika* predstavljeno kot nekaj nezaslišanega.V našem predlogu ne moremo govoriti o resnih omejitvah, saj:
  • je tudi po vladnem predlogu vpisnih mest več, kot je 19 let stare mladine. Vsak, 100% generacije, se lahko kam vpiše. A je to kakšna omejitev? V Švici, ki ni tako bogata kot Slovenija, študira manj kot 30% generacije.
  • je vpisnih mest za vsako fakulteto posebej več, kot se jih tipično vpisuje v drugi letnik. Torej je mest za take, ki bodo študirali, tudi dovolj.
  • je Slovenija med prvimi, ko gre za to, kakšen delež generacije vpisuje, in med zadnjimi v statistiki, koliko jih diplomira. O tem sem pisal nekaj mesecev nazaj.
  • saj rektorji kar naprej tožijo o slabem razmerju med učitelji in študenti.
Skratka, tudi po vladnem predlogu ne gre za nikakršne resne omejitve, gre zgolj za signal mladim, za sporočilo, kje se vladi zdi, da v prihodnje bo delo in kje ga ne bo. Ampak celo to jim je preveč.Vladne predloge omejitve vpisa prikazujejo kot “usmerjeno izobraževanje” in uporabljajo na prvi pogled neoliberalne argumente. Pritožujejo se, “da oblast bolje od konkretnega posameznika – ali skupin posameznikov in posameznih družbenih podsistemov – ve, kaj je dobro zanj samega in za državo.« Ampak v isti sapi pa državi svetujejo, da odvzame vse koncesije in prikrajša “konkretne posameznike” za možnost izbire med eno in drugo fakulteto. Dvolično.Na ministrstu smo seveda naredili analizo zaposljivosti in preverili stanje na trgu dela. Ničesar pa ne vemo o tem, na kakšnih študijah temeljijo omejitve vpisa, ki jih predlagajo univerze.Da ne zganjamo nobene revolucije, najbolje pokaže slika, ki prikazuje gibanje vpisnih mest v zadnjih letih. Letos nadaljujemo v podobnem trendu kot lani, le padanje mest na tehniki, naravoslovju, medicini, računalništvu … želimo ustaviti. Lani ni bilo o tem v tisku niti vestičke. Je bila pač neka druga vlada in drug minister. Letos gre pa “Turk z mesarico nad humanistiko”.
Ja, vpis politizirajo, ampak tega ne počne vlada.

* Podpora tej ali oni politiki je seveda demokratična pravica vsakega posameznika in/ali institucije. Navajam pa jo zgolj zato, ker se nekateri hkrati radi prikazujejo kot nepolitična, civilnodružbena stroka.

Politizacija vpisa (2)

Pravijo, da zganjamo kulturno revolucijo, usmerjeno izobraževanje in družbeni inženiring tudi pri vpisu v srednje šole. Proti populizmu se je težko boriti z dejstvi, a poskusimo.

Prvi diagram kaže, kako se je v Sloveniji po osamosvojitvi večal delež otrok, ki naj bi bili po mnenju kreatorjev šolske politke sposobni gimnazijskega nivoja srednje šole. “Usmerjeno izobraževanje” in “družbeni inženiring” te vlade je v zlomu črtice na skrajni desni, med modrim in vijoličnim poljem, ki delež vpisnih mest za gimnazijce vrača, nezaslišeno, v leto 2011/2012!Resničen “družbeni inženiring” se je dogajal predvsem med leti 1997 in 2004. Poglejte, kako je zrasel delež vpisa v gimnazije v tem odbodbju!

Bolj zgovoren pa je naslednji graf, ki prikazuje absolutne številke vpisnih mest. Demografski padec so od leta 1998 dalje je skoraj v celoti prevzele srednje in nižje poklicne šole, gimnazije in srednje tehnične šole pa so ostale približno enako polne. Naše “usmerjeno izobraževanje” in “družbeni inženiring” se kaže v lomu črte med zelenim in rdečim poljem med leti 12/13 in 13/14, ki nekoliko odpre možnosti vpisa v srednje poklicno izobraževanje.

“Družbenega inženiringa” v zvezi z črto, ki prikazuje vpisna mesta v gimnazije (med modrim in vijoličastim poljem spodaj), niti s povečevalnim steklom ni zaznati.

 

Namesto desetin kritičnih in žaljivih kolumen, bi lahko kdo preveril podatke in opazil, da smo naredili normalen, prav nič radikalen korak, ki upošteva demografijo enako za vse vrste izobraževanja.

Kot smo ugotavljali oni dan v Kočevju: poklicno izboraženi mladi so iskani, tudi poklici so vedno bolj visokotehnološki in zaslužki niso slabi. Rutinska dela belih ovratnikov, pri katerih pristanejo slabši gimnazijci, izginjajo najhitreje.

PS. Medije, ki bi povzemali zapis na blogu prosim, da so toliko fair, da vključijo povezavo na original, kjer so slike, ki povedo največ.

Vir: Čas-opis