Na Škofijski klasični gimnaziji je potekala okrogla miza z naslovom Prvi dve leti Pahorjeve vlade – kako doslej, kako naprej. Prisotni so bili predstavniki tako vladnih kot opozicijskih strank, ki so komentirali svoje dosedanje delo: podpredsednica LDS, Zdenka Cerar, član SNS, Bogdan Barovič, predsednik Zaresa, Gregor Golobič, podpredsednik SD, Patrick Vlačič, podpredsednik SDS, France Cukjati ter predsednik SLS, Radovan Žerjav.
Politiki so se strinjali, da je Slovenija v zelo težkem obdobju, kar je prvi izpostavil Minister za promet, Patrick Vlačič: »Smo v obdobju, ki je mogoče eno najtežjih, vendar v vladi iščemo dobre odgovore. Izvlekli se bomo iz te krize.«
Uspešnost vlade je potrdila tudi Zdenka Cerar, saj je po njenem mnenju izbrala tiste življenjske probleme, ki so rešitev potrebne. Bodočim študentom, ki so bili prisotni na okrogli mizi, pa je razkrila, da pri študiju še niso vzpostavili nekaterih novitet, kot je kredit za študij. Ta bi bil povezan s študijskim uspehom, kar bi pripeljalo do uspešnejšega študija ter boljših študentskih pogojev.
Vlačiču je potrdil tudi član stranke SNS, Bogdan Barovič: »Tretji mandat v vladi, delo gospoda Pahorja je najtežje. Cel svet, tudi Slovenijo, je prizadela finančna, gospodarska, politična in moralna kriza, za katero smo krivi vsi.«
Tudi predstavnika opozicijskih strank, France Cukjati in Radovan Žerjav, sta bila enotnega mnenja, da je vlada v teh težkih časih veliko naredila. Poudarila pa sta, da bi želela več sodelovanja pri vprašanjih glede gospodarske krize ter arbitražnega sporazuma.
Zlasti slednji je dobil veliko kritike iz njihove strani: »Milijon dokazov je, da je bil Piranski zaliv slovenski in nedeljiv. Od kod je nenadoma samo polovica tega zaliva slovenskega? To si je izmislila Hrvaška, ki je nepravno posegla po tujem ozemlju,« je dejal Barovič. Predsednik državnega zbora, Cukjati, pa je dodal: »Če ga potrdimo, bomo izgubili status pomorske države.« Nasproti sta jima stopila Vlačič ter Golobič z argumenti, da si bo Slovenija z arbitražnim sporazumom zagotovila svoje strateške interese in to je dostop do odprtega morja ter večji del Piranskega zaliva. Golobič: »V arbitražnem postopku bi bila najbolj srečna neuspeha referenduma Hrvaška politika, saj bi z nerešenim problemom glede meje zlahka živela, kot živi tudi danes.«
Dotaknili so se tudi pokojninske reforme: »Slovenija mora skozi reforme preprosto iti in pokojninska reforma je zagotovo ena takšnih, ki je nujno potrebna. Tega se moramo lotiti, da preprečimo grški scenarij. Pokojninska blagajna na dolgi rok ni finančno vzdržna. Ne moremo si privoščiti, da bi dodatno obremenjevali gospodarstvo, ampak ga moramo razbremeniti. In tukaj je potrebno malo več posluha od sindikatov, upam, da do protestov ne bo prišlo,« je dejal Žerjav. Sindikate je kritiziral tudi Vlačič, saj so po njegovem mnenju pogajanja z njimi izredno trda, pogosto prihaja do prekinitev socialnega dialoga. Proti reformi pa je bil Barovič, predstavnik stranke SNS: »Upam, da pokojninski zakon ne bo sprejet, saj potem mladi ne bodo imeli kaj delat.«
Cukjati je izpostavil še en problem Slovenije, za katero pravi, da ni pravna država: »Vsi podjetniki tožijo, da ni problem kriza, ampak pravna država…ne pridejo do svojih pravic. Dolžniki ne plačajo, ker pravna država ne funkcionira.«
Okroglo mizo so zaključili s pozitivnim pogledom na prihodnost, Žerjav pa je še dodal, da je potrebno ustvariti poslovno okolje za večjo konkurenčnost, s čimer bi bilo po njegovih besedah posledično več delovnih mest, predvsem za mlade. »Zato pa bo potrebno več pogovarjanja, komunikacije in sporazumevanja med politiki.«
