Politika proti matematiki

7

Ekonomija ni eksaktna veda tako kot so to naravoslovne in tehniške vede, saj obravnava ravnanje ljudi z viri, ljudje pa se ne ravnajo nujno skladno z znanstveno ugotovljenimi zakonitostmi. A tudi v družboslovnih vedah z matematiko natančno opišemo obstoječe stanje in s pomočjo določenih predpostavk v grobem napovemo kaj se bo dogajalo v prihodnje. Če oseba, podjetje ali država neprestano troši več kot zasluži lahko jasno napovemo, da ji prej ali slej nihče več ne bo hotel posoditi denarja.

Če kdo meni, da proti diktatu Bruslja, ki zahteva zategovanje pasu za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja v članicah Evropske unije, grmijo samo na partizanskih proslavah in sindikalnih zborovanjih v Sloveniji, se moti. Z izjemo vladajoče koalicije v Nemčiji in fiskalno konservativnih strank v Beneluksu in Skandinaviji, zavrača še ne dva meseca star fiskalni pakt večina evropskih političnih elit. Še najmanj demagogije, ko gre za vzdržnost javnih financ, uporabljajo politiki novih članic unije. Češka na primer, je zavrnila podpis pakta, čeprav se z imperativom fiskalne vzdržnosti  strinja, ker vidi pakt kot kravjo kupčijo, ki nudi preveč lukenj, ki omogočajo državam da se izogibajo finančni disciplini.

Evropski politiki proti fiskalnemu paktu

Na drugi strani vsi kandidati za predsednika Francije zavračajo ali pa relativizirajo fiskalni pakt. V francoskem volilnem telesu se je izoblikovala lažna dilema ali proračunska strogost ali gospodarska rast. Glas razuma, da so le stabilne finančne razmere, ki jih zagotovijo obvladljive javne finance lahko osnova za gospodarsko rast, na političnem prizorišču ne najde zagovornika. Finalista predsedniških volitev Sarkozy in Hollande se bosta morala potegovati za naklonjenost volivcev skrajne levice in skrajne desnice, kar pomeni, da evropsko dvomotorno letalo leti samo še z nemškim motorjem.

Dodaten udarec matematiki je minule dni prišel iz Nizozemske. Skrajni desničar Geert Wilders je odtegnil podporo desnosredinski manjšinski vladi, ki jo sestavljajo fiskalno konservativni liberalci in krščanski demokrati pri oblikovanju proračuna, ki naj bi zagotovil spoštovanje pravil fiskalnega pakta s strani države, ki je bila najbolj goreča zagovornica njegove uveljavitve. »Ne bomo sledili ukazom iz Bruslja« in »Ne bomo dovolili, da bi Nizozemski državljani plačevali za nespametne zahteve iz Bruslja« pravi Wilders. Retorika nizozemskih skrajnih desničarjev ni nič drugačna do retorike slovenskih skrajnih levičarjev. Ker manjšinska vlada nima več podpore Wildersa, Nizozemsko jeseni čakajo predčasne volitve, kjer si lahko obetajo uspeh predvsem stranke skrajnežev in populistov.

Neučinkovito kompromisarstvo

Zgodovina Evropske unije je polna kompromisov in polovičarstva. Tudi za sprejem v monetarno unijo so evropski politiki dovolili, da vse države niso povsem izpolnjevale maastrichtskih kriterijev, kar pomembno prispeva k sedanji težavam evrskega območja. Začasen uspeh s suspenzom demokracije v Italiji in nastavitvijo Maria Montija je zbudil vtis, da je mogoče nadaljevati evropsko gospodarsko zgodbo na star način, ko nihče ne gleda ekonomskih dejstev, ampak samo cilje in obljube, ki jih zagotavlja bolj ali manj verodostojni politični voditelj. To je eden od razlogov zakaj morajo biti nove članice EU tako krotke. Niso niti tako velike niti nimajo tako zvezdniških politikov, da bi finančni trgi in druge države sočlanice morali požreti njihovo sprenevedanje.

Ker je Evropa zabredla dovolj globoko, prihajajo tudi evropske politične veličine v položaj majhnih in neverodostojnih igralcev na globalnih finančnih trgih. Evropsko gospodarstvo, ki bi bilo odvisno le od tiskanja evrov in potrpežljivosti nemških davkoplačevalcev, ni niti vzdržno niti verodostojno. Prej ko bodo politiki v evropskih državah svojim volivcem izpostavili dilemo: ali zmernost v javni porabi in vzdržen dolg ali pa izključitev iz solidarnostnih mehanizmov, stagniranje in inflacija, prej bo mogoče oblikovati vsaj jedro evropskih držav, ki bodo konkurenčne v globalni ekonomiji. Ni nujno, da smo vsi zraven. Kako je živeti v državi ali zvezi držav s čudaškimi financami pa imamo Slovenci izkušnje iz razpadle Jugoslavije.

Komentar lahko tudi poslušate:

[audio:https://www.casnik.si/wp-content/uploads/2013/01/Komentar-casnik-casnik-2012-04-25-Matej-Kovac-Politika-in-matematika.mp3]

 


7 KOMENTARJI

  1. Odličen članek! čestitam!
    Vse to sem v Bruslju te dni osebno doživljal. Nič nimam proti EU, vendar administracija bo EU pokopala, da bo ta mastadont razpadel. Nemčija že tako ali drugače upošteva samo tiste direktive, katere ji odgovarjajo, ostale enostavno ignorirajo, v monetarnem smislu pa imajo že vse pripravljeno za morebitni šok. Kaj pa mi? Smo bolj papežki, kot je papež!
    To, kar Evropa počne z majhnimi državami članicami, je za mene navadna sodobna monetarna kolonizacija… izčrpavanje nacionalnih gospodarstev v korist velikih. Če se ne motim, so Grki EU že pokazali zobe, pa še denar so dobili povrhu. saj že vrabci čivkajo, da v Grčiji velike države ščitijo samo svoj vloženi kapital, čisto nič drugega. Kje je pregovorno znana in deklarirana solidarnost EU držav v dobrem in slabem? Če bo v Franciji prišlo do sprememb, bo to začetek konca EU.
    Franci Koncilija

    • A zdaj so pa drugi krivi, ker so Grki goljufali? A misliš, da bi bilo izven evra lažje? Za politike sigurno, ker bi devalvirali svojo valuto in s tem na enostaven način naredili druge bolj revne.

      Solidarnost z grškimi lenuhi? Ne hvala.

  2. EU?! EU?! Kaj pa mislite da je EU? Poveličujete EU, malikovalci, v nekaj kar ni, potem pa jamrate, da EU ni tisto kar naj bi po vaše bila.
    Seveda vse normalne države bodo nasprotovale fiskalnemu paktu. Mi, ki kršimo obveze tega pakta, ga podpiramo. Uh, kako prozorna uslužnost sužnja. EU nič takega ne počne z malimi članicami. Mi se obnašamo kot liliputanci. Vedno smo se, tudi v Jugi, potem pa olje polivamo na vsako iskrico spora, ki se kje pojavi. Dost je tega! EU bo zdržala dosti dlje kot Slovenija!

  3. Politiki stalnega zategovanja pasu in demontaže socialne države je treba reči glasen in odločen NE! To se dogaja že povsod po Evropi, pa tudi v ZDA (gibanje Okupirajmo Wall Street).

    Skrajni čas je že, da se bistveno zmanjšajo astronomski zaslužki bankirjev in borznikov, ki v bistvu v nasprotju z realno ekonomijo ne ustvarjajo nobene nove vrednosti. Ko pravim bistveno, mislim, da jim je treba z davki pobrat vsaj 85 odstotkov prihodkov.

    Mislim, da se bo z zelo verjetno zmago Hollanda v Franciji začel obrat v pravo smer. Tako kot v letih 1789, 1848 in 1968 so Francozi tudi letos evropska in svetovna avantgarda. Vive la France!

    • Si pa naiven. Nobenega drugega ne moreš prisiliti, da ti da denar ali ti ga posodi.

      Taki, kot si ti, ste pa kaviar socialisti, ki bi se še naprej zadolževali in obdavčevali druge, da bi sami lahko živeli lagodno.

  4. Francia v izbranih obdobjih:
    1. 1789 je bila znana Francoska revolucija! Znana po poboju intiligence, giljotini in po pokolu ranjencev v Bastiliji, ki se niso niti branili! Po popivanju in necistvovanju!
    Znana po velikanski lazi, da je Avstroogrska kraljica Marija Antoniete izjavila: “Ce nimajo za kruh, naj jejo potico!”
    Znana po tem, da so njenega najstnega sina neclovesko mucili, da je podpisal, da ga je mama zlorabljala, za tem pa zverinko zaklali!
    Danes je to zgodovinsko ovrzeno in je Antonieta rehabilitirana kot postena in vdana zenska in mati in mila vladarica!
    Na teh krvavih in zlocinskih temeljih je bila 1792 ustanovljena republika!

    2. 1848 Francija, kjer je bila ustanovljena druga republika v svetovnem merilu ni igrala nobene vloge! Veter spremenb je vel iz AO!

    3. 1968 so po francoskih ulicah razgrajali hipiji, otroci cvetja in kvazi revolucionarji. Pravzaprav brez kakega dolocenega cilja in namena, bolj zaradi presitosti in brezdelja. Pa moderno je bilo. Zanimivo je, da niso protestrirali proti zasedbi Ceskoslovaske. Danes RU viri objavljajo podatke KGB, koliko miljonov in miljonov so vlozili v te anarhicne cirkuse.

  5. DOBER primer , sposobne voditeljice , je ANGELA MERKEL ona je ASTROFIZIK , torej pri omenjeni vedi je 5 + 5 = 10 . Pri kumrovških tečajnikih ala VIKA , ANDERLIČ , PAHOR , pa je število pet plus pet , karkoli !
    IN V TEM JE TUDI BISTVENA RAZLIKA V RAZUMEVANJU VSEGA , KOT TUDI USPEŠNEGA VLADANJA !

Comments are closed.