Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

Katja Ferletič: “Življenje v tako omejujoči družbi, ki s svojim digitalnim monopolom usmerja in uokvirja mišljenje in prepričanje posameznika, postaja nesprejemljivo.”

S prvim julijem se je začelo šestmesečno slovensko predsedovanje Svetu Evropske zveze. Premier Janez Janša je ob praznovanju 30. rojstnega dne Slovenije na osrednji slovesnosti v Ljubljani prevzel od Portugalske kompas, simbol, ki ga bo vodil ob predsedovanju EZ. Na slavju so bili prisotni predsedniki sosednjih držav in predstavnik EZ.

Napadi niso usmerjeni proti Republiki Sloveniji, ampak proti njenemu premierju Janezu Janši

Navzoč je bil tudi italijanski zunanji minister, kljub temu pa italijanski državni mediji zadnje dni izražajo veliko zaskrbljenost nad slovenskim predsedovanjem in očitno je, da jih ne moti program, ki ga Slovenija namerava uresničiti, ampak dejstvo, da bo unijo šest mesecev predstavljal tudi Janez Janša. Torej ne gre za napad na Slovenijo, ki je zavezana Evropski zvezi, ampak napad na premierja, ki ga italijanski (in evropski) časopisi prepogosto primerjajo z madžarskim premierjem Viktorjem Orbánom. Proti slednjemu je pred kratkim nastopila večina evropskih državnikov zaradi madžarskega zakona, ki diskriminira ljudi na podlagi spolne usmerjenosti, krši pravico do svobode izražanja in je proti vsem temeljnim evropskim vrednotam. Odzvala se je tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je madžarski zakon označila za veliko sramoto in zagotovila, da bo Evropska komisija ukrepala, preden zakon začne veljati.

Politična korektnost postaja mit, ideologija in orodje prikrite represije

V EZ, pravilno, ni prostora za homofobijo in nasilje. Države članice in vsi mediji se morajo zavzemati za zajezitev protidemokratičnih teženj skrajnežev, toda pozorne bi morale biti tudi na vse pogostejše drugačne omejevanja svobode izražanja, ki je temelj demokracije – tako politična korektnost kot sovražni govor sta velikokrat orodji prikrite represije. Omejevanje svobode govora je najbolj viden zunanji znak izpodjedanja svobode posameznika in zlorabe oblasti.

Danes vsako omenjanje razlik med posamezniki, narodi, rasami, kulturami lahko postane politično nekorektno – politično korektno postaja mit, ideologija, ki žrtvuje svobodo misli in skuša ljudi poenotiti v večkrat pretirani občutljivosti za določene teme. Ne gre za ustavitev sprememb, ki so v sodobni družbi potrebne, ampak za upoštevanje misli vsakogar, ki jih mora izražati na spoštljiv način, previdno, a ne v strahu, da bo zaradi tega označen za nestrpnega in deležen negativnih etiket.

Politična korektnost postaja olepševalni izraz za svetohlinstvo, hinavščino, prikrivanje resničnosti …

Politično korektno je postalo skupek retoričnih pravil, ki jih je mogoče uporabljati v različnih družbeno-kulturnih kontekstih in ki omejujejo poslušalčevo sposobnost razumevanja in interpretacije dejstev. Življenje v tako omejujoči družbi, ki s svojim digitalnim monopolom usmerja in uokvirja mišljenje in prepričanje posameznika, postaja nesprejemljivo. Stereotipi se spreminjajo, a so še vedno stereotipi – politična korektnost postaja olepševalni izraz za svetohlinstvo, hinavščino, prikrivanje resničnosti, siromašenje jezika in s tem tudi misli, postaja, med drugim, prava industrija. Samo s politično korektnimi izrazi ne bodo izginili diskriminirajoči odnosi. Zakoni, ki prepovedujejo, ne zadostujejo, potrebni so vzgoja, izobrazba in spoštovanje misli drugega, nenasilje, strpnost do sočloveka vedno in povsod.