Policijski in vojaški sindikat sta cokla in anomalija pravne države

5

Ni logično, da imata slovenska vojska in policija svoj sindikat. Ve se, da ima sindikat največjo moč za uveljavitev svoji interesov tedaj, ko je delodajalec oz. oblast v stiski: na primer, ko je ogrožena država. Logično tudi ni, da samo predsedniki strank odločajo o tem, kateri kandidati bodo lahko izvoljeni na volitvah. Brez teh sprememb ostajajo problemi države in državljanov samo krize preživetja politikov, ne pa perspektiva državljanov.

»Mislim, da je zdaj primeren čas za spremembo volilnega sistema. Pokažemo, da nam ni vseeno. Da vzamemo neomajno moč strankam in damo ljudem možnost, da izberemo ljudi, ki si jih zaslužimo, da nas predstavljajo in nas vodijo.« Takega mnenja je Brane Kostrevc iz Dobrove (Dnevnik, 3. novembra). Temu lahko samo pritrdim! Dalje pa piše: »Edino tako bomo vzeli moč strankam, ki kot orodje kapitala počnejo, kar gledamo že 30 let. Državo oblikujejo po svoji meri, za svoje potrebe.«

Kostrevca moti politika, ki da razgrajuje državo. Zaupanje v državo in v njene tri veje oblasti je že leta nizko. Ali je to res? Zakaj naj bi volivci podpirali stranke, ki služijo le kapitalu, ne pa volivcem? Volilni sistem je problem!

Volilni sistem je potreben sprememb, saj povzroča negativno selekcijo kadra in neodgovornost v politiki in družbi

Znano je, da obstoječi volilni sistem povzroča negativno selekcijo kadra in neodgovornost, tako v politiki kot sicer v družbi? Brez odgovornosti ni napredka. Naša (politična) ekonomija ne ustvari zadosti kapitala, da bi pokrili vse potrebe, predvsem javne sfere, nacionalne ekonomije. Manko potrebnega kapitala politika nadomesti s krediti v tujini. Kaj pove dejstvo, da imajo državljani zelo veliko kapitala na domačih bankah, ki ga te ne morejo plasirati, saj gospodarstvo zanj nima potrebe ali pa nima ustreznih projektov, zrelih in varnih za kreditiranje? Tudi razni domači finančni skladi nalagajo kapital Slovencev v tujini, kjer so višji donosi, ki jih skladi potrebujejo za delovanje in izpolnjevanje svoji obvez, danih klientom.

Problem vladanja je, da ni dovolj opredeljeno, kako in kdo nadzoruje posamezno vejo oblasti. Zakonodajno oblast ocenjujejo volivci na volitvah in jo tako nadzorujejo, zakonodajna pa nadzira izvršno oblast. Pravosodna oblast je edina res suverena, nima nadzora, nadzira samo sebe. Nadzor vrši Sodni svet, v njem imajo večino predstavniki pravosodja. Tožilstvo in policija sta sicer tudi del izvršne oblasti, katero nadzoruje Državni zbor, a imata poseben status v izvršni veji oblasti. Policija spada pod notranje, tožilstvo pa pod pravosodno ministrstvo, a obe ministrstvi oz. vlado nadzoruje DZ.

Izjema sta policija in tožilstvo, saj njiju ne sme nadzirati niti DZ. Nadzorujeta kar sama sebe, tako tožilstvo nadzoruje Državno-tožilski svet, kjer imajo tudi večino predstavniki tožilstva. To sta organa pravne države, ki sama presojata in odločata, kateri primer je po njuni presoji zrel za vložitev obtožbe, torej kateri primer izmed osumljenih bo procesiran, kar je zelo odgovorna pristojnost in občutljiva za državljane. Tožilstva in policije pa ne sme nadzorovati niti prva veja oblasti, to je DZ, katerega edinega nadzoruje ljudstvo na volitvah, a vse veje oblasti delajo v imenu in za račun ljudstva.

Policijski in vojaški sindikat sta cokla in anomalija pravne države

Logično tudi ni, da imata slovenska vojska in policija svoj sindikat. Ve se, da ima sindikat največjo moč za uveljavitev svoji interesov tedaj, ko je delodajalec oz. oblast v stiski. Na primer, ko je ogrožena država, tedaj oblast samoumevno potrebuje aktivno vojsko in policijo. To pa je priložnost za sindikat, da tedaj okliče stavko policistov in vojakov, dokler delodajalec ne izpolni že dane obljube. To je anomalija pravne države. Zato na Danskem nimata ne vojska ne policija svojega sindikata, a so Danci vseeno srečni in zaupajo svojim politikom. Zato je tudi moje mnenje, da je res čas za spremembo volilnega sistema, da tudi volivec dobi pravico, da svoj glas podeli izbranemu kandidatu in se konča vladavina strankokracije in avtokracije. Čas je, da SDS oz. Janez Janša podpre spremembe, ki jih je pred volitvami obljubil. V demokraciji imamo volivci vendar pravico, da sami izberemo, kateremu kandidatu podelimo svoj glas za mandat na oblasti.

Skrajni čas je že, da parlamentarne politične stranke opustijo privilegij in monopol, da samo predsedniki strank odločajo o tem, kateri kandidati bodo lahko izvoljeni na volitvah. Brez teh sprememb ostajajo problemi države in državljanov samo krize preživetja politikov, ne pa perspektiva državljanov.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.

5 KOMENTARJI

  1. Gospod Mihič žal ne razume, kaj je kapital, zato to besedo uporablja po nemarnem vsepovprek:
    “stranke, ki služijo le kapitalu”
    “Naša (politična) ekonomija ne ustvari zadosti kapitala, da bi pokrili vse potrebe”
    itd.
    Kapital je po slovensko GLAVNICA ali NALOŽBA. Vendar bi se čudno slišalo, da stranke služijo glavnici ali naložbi. In kapital seveda ni nekaj, kar omogoča trošenje države.

    Spreminjanje volilnega sistema je postalo stalna mantra nekaterih sanjačev na levici in desnici. To je skregano z realnostjo. Nobena sprememba ne bo dala želenih rezultatov. Zmanjševanje vloge političnih strank je tudi ustavno sporno. Ustava namreč pravi, da ljudstvo izvršuje oblast neposredno in POSREDNO na voitvah. Če strankam odvzamemo možnost postavljati svoje ljudi na odgovorna mesta, potem je to ustavno določilo bedarija.

  2. Strinjam se s pustim in praznim. Dodajam pa: Nič čudnega ni, da ostanki socialističnih sindikatov počnejo, kar počnejo: ustanovljeni so bili za “čuvanje tekovina revolucije”partijskih funkcionarjev in zato za brzdanje napol zasužnjenih delavcev, ne pa za resnično uveljavitev ali zaščito delavčevih pravic.