Pokora za tvegane igre

11
205

t2Imenovanje novega ljubljanskega nadškofa je bilo precejšnje presenečenje, tudi za slovensko Cerkev. Pa čeprav je bilo zelo simbolično. Po apostolskem nunciju je papež za novega nadškofa in metropolita imenoval patra Staneta Zoreta, predstojnika slovenskih frančiškanov ravno na god sv. Frančiška. Simbolike in naukov za slovensko Cerkev je bilo v tej gesti kar veliko. Pravzaprav je šlo za odločitev, ki je v skladu z dosedanjo politiko papeža Frančiška. Sam si je kot jezuit izbral ime “svetnika obubožanih” in je na te strune uglasil tudi svoj pontifikat in predvsem svojo javno podobo. Slovenija je bila v tem okviru razglašena struna in zgodba finančnega poloma mariborske nadškofije je bila v Vatikanu zelo odmevna. Toliko bolj še glede na dejstvo, da je o 800-milijonski luknji prvi pisal italijanski L’Espresso.

Nadškof, imun na Maribor

Dejstvo, da je bila ljubljanska nadškofija 14 mesecev brez nadškofa in metropolita, nazorno kaže na to, kako so izza Berninijevega stebrišča gledali na slovensko Cerkev. Tudi govorice, ki so se širile pred Zoretovim imenovanjem o možnih kandidatih za mesto nadškofa, so bile dovolj zgovorne. Najbolj blaga je bila tista, po kateri naj bi bila nadškofija zaupana današnjemu apostolskemu nunciju v Rusiji, slovenskemu nadškofu Ivanu Jurkoviču. Druga različica govoric, ki so se širile, pa je predvidevala celo imenovanje tujega nadškofa. Skupni imenovalec vseh govoric je bilo to, naj bi novi nadškof ne deloval v Sloveniji v zadnjih letih in naj ne bi bil nikakor povezan z mariborskim krahom. In to bi bilo zelo pomenljivo. No, zadeva se je sklenila drugače: imenovan je bil slovenski kandidat, ki je vsa ta leta deloval v Sloveniji. Simbolika in papežev opomin pa ostajata zelo močna: Zore je bil daleč od Maribora. Pa ne samo to. Frančiškani so red, ki pridigajo uboštvo. In to je bilo najbrž najbolj jasno sporočilo slovenski Cerkvi, ki so ga iz Vatikana poslali slovenski Cerkvi na račun katastrofe v Mariboru.

Prejšnji nadškof Stres je moral namreč lani odstopiti, ker je v času, ko se je napihoval mariborski milni mehurček, zasedal vodilno mesto v štajerski nadškofiji. K odstopu je prejšnjega nadškofa Stresa (in iz istega razloga tudi prejšnjega mariborskega nadškofa Marjana Turnška) pozval prav papež Frančišek malo po imenovanju. Iz Rima so rešili ljubljansko vprašanje, mariborsko pa ostaja odprto: na “kraju zločina” novega nadškofa še niso dobili in vprašanje je, kdaj ga sploh bodo.

Corpus delicti: T-2

Ironija usode je, da se je nedavno pred imenovanjem novega ljubljanskega nadškofa “odvrtelo” še eno nadaljevanje mariborske nadaljevanke. Podjetje T-2, ki je bilo v samem osrčju investicijskih dejavnosti mariborske nadškofije, je 16. septembra šlo v stečaj. Zahtevali so ga upniki, ki od T-2 skupaj terjajo stomilijonske zneske. Konkretno gre za Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj poznano kot slaba banka, za Hypo Alpe Adria bank in za Banko Celje. DUTB je prevzela terjatve (in deleže), ki so jih v T-2 imele tri največje slovenske banke, v prvi vrsti NLB. Junija letos je T-2 imela za 100 milijonov evrov dolgoročnih dolgov do bank, do poslovnih partnerjev in dobaviteljev pa 36 milijonov evrov dolgoročnih in 23 milijonov evrov kratkoročnih dolgov. To stanje se dejansko vleče vse od začetka postopka prisilne poravnave (oktober 2010), ki je bilo dolgoletno preddverje stečaja.

Zgodba je šla nekako tako: T-2 je poslovanje začel leta 2005 kot start-up podjetje. Zvon ena holding, 95-odstotni delničar, je zagotovil vložke v višini 115 milijonov evrov: investicijski načrti so predvidevali vlaganja v telefonska in internetna omrežja, v prvi vrsti naj bi šlo za optične kable. Ob tem je družba od bank dobila posojilo v višini 120 milijonov evrov, ki ji jih seveda ni uspelo vrniti. NLB je iz tega posojila imela 45 milijonov evrov terjatev, Hypo je prijavila za 12 milijonov evrov, Banka Celje pa za 8 milijonov evrov. Ko govorimo o tem posojilu, govorimo o “zavarovanih terjatvah” z ločitveno pravico.

30. septembra 2010, ko je bilo izdelano poročilo pooblaščenega ocenjevalca, pa je bilo tudi za 192,5 milijona evrov nezavarovanih terjatev. NLB je v tem kontekstu imela za 80 milijonov evrov navadnih nezavarovanih terjatev (poleg prej omenjenih 45 milijonov evrov z ločitveno pravico). Ključni problem družbe je v nekaj preprostih besedah opisal prav pooblaščeni ocenjevalec: družba je usmerjala prekomerne investicije v sredstva (premoženje), ne da bi za to imela zadostne vire (finančno pokritost). Šlo je za tvegano igro, ki se ni izšla. In to je bila samo ena od številnih tveganih iger, ki se mariborski nadškofiji niso izšle.

Potrebni frančiškanski duh

Idejni oče projekta T-2 je bil Miran Kramberger, ki so ga pred tem oddaljili iz Telekoma. Projekt optičnih kablov pri T-2 je bil tudi svojstveno Krambergerjevo maščevanje nekdanjim delodajalcem. Poenostavljeno povedano, je Krambergerju, ki seveda ni imel svojih sredstev, uspelo prepričati mariborsko nadškofijo, da je priskočila na pomoč z investicijo. V Mariboru so najbrž mislili, da bodo od projekta imeli tudi sami velike koristi (morda lasten močan medijski pol), hkrati pa jim ni bilo jasno, v kaj se spuščajo. Brezglave investicije Zvona ena so bile takrat nekaj običajnega v slovenskem podjetniškem svetu: posledice pa so danes zelo očitne. Streznitev je zato zelo boleča. “Frančiškanski duh”, ki ga narekuje papež iz Rima, pa je, glede na izkušnje iz prejšnjih let, še kako potreben.

 

11 KOMENTARJI

  1. uspelo prepričati mariborsko nadškofijo, da je priskočila na pomoč z investicijo.
    ========================
    Končno, prvi namigi da bomo kaj izvedeli o čem je šlo. Tale stavek pa mi še vedno ne gre v račun. Namreč tudi nadškofija ni imela denarja. Kdo je tu priskočil na pomoč z investicijo? Nadškofija ni imela s čem.

    Drugo pa, avtorje prosim, da nehajo uporabljati strokovni sleng v stilu “investicije v sredstva (premoženje), ne da bi za to imela zadostne vire”, katerega očitni namen je izkazovati se pametnega in ne povedati nič.
    Na tak način je brezveze sploh kaj objavljati.
    Ravno tako, kdo ima ločitveno pravico, ali ne je povsem nepomembno, vsekakor pa s tem prikriti bedarijo da je od 120 mil€ kreditov so imele banke 65 mio€ terjatev. Kam je izpuhtelo 55 mio€?

    S takim “slovenskim” poročanjem, ki smo ga vajeni in ki ga zato nihče ne bere, ne posluša, se samo naprej izigrava javnost.

    Potem, Zvon 95% lastnik T2 je “zagotovil” vložke 115 mio€? S čem? Je mar Zvon imel 115 mio€ gotovine na mizi in jih je vložil v T2. Tole je čisto komunistično poročanje.

    Sicer pa hvala za pogum. Prvič, da sploh kaj “uide” medijem v javnost.

  2. Zelo dober članek Aleša Černiča o tej žalostni zgodbi. Jasen, primerno odmerjen, brez napihovanja in pretiranega zgražanja, a obenem brez skrivanja in minimalizacije. Žal v vseh teh letih slovenski mediji niso znali usode Zvonov odstirat na tak način. Slišali smo ali propagando proti Cerkvi ali zgražanje nad to propagando in minimalizacijo fiaska.

    Čas bi že bil, da odgovorni povejo več. Da povejo, kar vejo. Če ne zaradi drugega, zaradi spoštovanja do tistih zvestih vernikov škofije, ki si bojo leta in morda desetletja prikrajševali od lastnih ust, da bojo pokrili to kockarsko polomijo.

    Mislim, da je lekcija to, da se špekulativne ekonomije noben cerkveni subjekt v prihodnosti ne sme več iti. ( Odtod tudi eden od razlogov za moj ugovor sicer več kot korektnemu članku Mateja Kovača.)

    Želim si tudi, da trije škofje, ki so ju razrešili zaradi fiaska, kmalu stopijo pred vernike. Da objektivno predstavijo dejstva. In da izrazijo obžalovanje za svojo krivdo, kolikor je krivda bila in kolikor je obžalovanje iskreno. To bi bilo človeško in prav. S tem bi nekdanji škofje samo pridobili, četudi morda subjektivna krivda ni bila velika ( in vsaj pri dr. Turnšku ta skoraj gotovo ni bila.)

    Bilanca njihovega življenjskega opusa pa pred dobronamernimi verniki s tem ne bo bistveno omadeževana, saj dobre stvari pri vsakem od teh škofov več kot očitno prevagajo. Bo pa dobra lekcija za naprej in za to, da bo novi nadškof deležen pri sledenju Frančiškovemu zgledu ( svetnika in tudi papeža) čimbolj nedeljene podpore.

    • Jaz pa trdim, da bi morali ustanoviti ekspertno skupino, da razišče, kaj se je dogajalo. Čisto vse, do zadnjega evra!

      Poročilo take skupine bi bilo zelo lepa dobrodošlica novemu škofu.

  3. Manjka še poglobljena razprava v katoliški javnosti kje se konča delovanje cerkve, ko gre za finančna in podjetniška poslovanja.

    Meja bi morala biti jasna, ne pa zamegljena.

  4. V zvezi s T2 naj povem svojo izkušnjo. Tista leta, ko so polagali optične kable sem hodil in se vozil po Ljubljani. In preklinjal obenem! Kamorkoli sem prišel, je bila ulica razkopana, enkrat v tej, drugič v sosednji četrti. Ekipe so delale komodno in počasi in razkopane ulice, tudi ravnokar na novo asfaltirane, slabo popravljale, najprej z rdečkastim asfaltom, tega so prekrili z navadnim, grdo in nestrokovno. Še sedaj so vse ulice slabo in grdo zaflikane, vključno s tisto, v kateri stanujem. Ko so prišli do nas, so ponujali zastonj škatlo z instalacijo na fasadi, v prepričanju, da se bomo odločili prav vsi za T2 in odpovedali druge operaterje. Nekateri so to res storili, drugi ne, med njimi moja malenkost, ker nisem hotel kopati po fasadi, ki ne bo nikdar več izgledala nepoškodovana, tako kot ulica, po kateri hodim. Nimam pojma o ekonomiji, toda že takrat sem bil prepričan, da tak projekt in taka firma mora propasti zaradi razmetavanja denarja z razkopavanjenjem po celem mestu in zmotno idejo, da bodo s tem pregnali vse druge operaterje in prav od vseh Ljubljančanov pobirali naročnino. Tako amatersko zastavljen projekt , sem si mislil, lahko uspe samo, če za njim stoji bogata država ali mesto s tiskarno denarja, ne pa oddaljena škofija.

    • Še moja izkušnja:
      Ko sem se odločal za internetnega operaterja, sem izbiral med AMIS in T2. Od T2 sploh nisem dobil ponudbe …

      Seveda je vmes posegel Bog, ker je T2 imel pornografski program … kdo mi je kriv, če od Boga zahtevam, naj me varuje pred skušnjavami!!! 😕

      • Kenede, od takrat ko vas je Bog obvaroval pred T 2 pa še nikoli niste na računalniku gledali pornografije ?

    • Hvala, Robert Jordan, za to predstavitev zapisa zapornika Bineta Kordeža z njegovega bloga. Lahko samo rečem, da bi si samo želel takih novinarjev kot se v članku kaže Kordež. Zelo korektno, inteligentno in netendenciozno je predstavil analizo propada in luknje pri Zvonovih.

      Tudi on je padel na bolj ali manj isto finto. Škoda zanj, da se ni v popoldnevih več posvečal poganjanju pedal namesto razmišljanja, kako bi olastninil Merkur. ( Osebno ga nimam za zločinca, pa če je še tako del F21.)

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite