POKLJUŠKA SOTESKA
Ves kvartar so se na Zemlji izmenjevale ledene dobe in toplejša vmesna obdobja. V Sloveniji je to pomenilo, da se je v snežna meja spustila do 1200 metrov višine. Posledično so ledeneni pokrov dobile celotne Alpe, med drugim tudi planota Pokljuka.
Mogočne ledene gmote so preprečevale tudi običajni tok rek. Konkretno so vode, ki danes predstavljajo Radovno, tekle precej južneje. Konkretno tik mimo in pod nekdanje Zatrniško smučišče. Vode ledenika, ki je pokrival Pokljuko, so izdolble slikovito sotesko. Po koncu ledene dobe so se ledene gmote umaknile in Radovna je začela teči po današnji strugi. Nekdanji vodni tok, pa je ostal brez vodnega zaledja in izginil. Za njim pa je ostala fosilna soteska.
Danes skozi Pokljuško sotesko teče učna pot, ki je bila zgrajena v 30-tih letih prejšnjega stoletja na pobudo kralja Aleksandra. Sprehodimo se torej po slikoviti galeriji, mimo naravnih mostov in vrtcev, naravnih razširitvah v soteski. Na tak način postanemo priča delovanja mogočnih sil.
Pokljuška soteska 12 – Janez Mihovec