Pojemo vse kar je podobno čemažu

12

Slovenci česen (Allium sativum) zelo cenimo. Verjetno je ena najbolj popularnih začimb pri nas. Če ga kupite na trgu, je tudi precej drag (okoli 12 € za kilogram), kitajski je okoli pol cenejši, a ima nekam čuden priokus.

Popularnost česna in morda tudi gospodarska kriza je dvignila povpraševanje tudi po njegovem divjem “bratrancu” čemažu (Allium ursinum), katerega listi tudi lepo, a malo bolj milo dišijo.

Uživamo jih lahko kot začimbo – nekateri ga vlagajo v sol in olje – ali kot jed v obliki namazov, juh, prilog in tudi samostojnih jedi. Pripisujemo mu tudi podobne zdravilne učinke kot česnu.

Ne vem, ali se mi samo zdi, da je letos čemaž še posebno popularen. Zdi se, kot da ga vsi nabirajo, vneto jedo in vlagajo, ter se hvalijo z njegovim blagodejnim delovanjem. Priznam, tudi sam sem si pripravil odličen pesto s čemažem in mandlji, pripravil kremno juho iz njega in kot velik ljubitelj česna ga bom nekaj tudi vložil za začimbo.

Na rastišču ga pustite vsaj dve tretjine

Čemaža je na rastiščih, kjer se pojavi, ponavadi ogromno. Toliko, da celotno območje prijetno diši – po česnu seveda. Zdi se, kot da ga kljub njegovi trenutni popularnosti in nabiranju v velikih količinah, ne moremo zatreti. A tudi nabiralcev je letos ogromno in če se bo moda uporabe čemaža potegnila še v prihodnja leta, se zna zgoditi, da bo čemaž ogrožena vrsta. Zato bi vas dragi bralci in bralke Časnika.si opozoril, da ga na vsakem rastišču pustite dovolj, da se rastlina ohrani tudi za naslednja leta. Nikoli ga ne potrgajte več kot tretjino, pravzaprav ga le redčite.

Nabiranje čemaža je lahko smrtno nevarno

Ljudje, ko slišijo, da je nekaj za pojesti in je celo zdravilno, množično in brezkompromisno naberejo vse, kar le bežno spominja na priljubljeno rastlino. Niti se prej ne pozanimajo, niti ne pogledajo v kakšno knjigo ali na internet, niti ne povprašajo za nasvet izkušene prijatelje ali znance. Kar gredo, naberejo in pojejo. Tako je letos čemaž kriv za kar nekaj zastrupitev z njemu podobnimi rastlinami. Tudi z gobami je tako.

Kolhicin - strup iz jesenskega podleska povzroči odpoved ključnih organov

Kljub značilnemu vonju čemaža po česnu, za katerega se zdi, da ga ne moremo zgrešiti, ga nekateri zamenjujejo z zelo strupenimi rastlinami, predvsem z jesenskim podleskom (Colchicum autumnale), s šmarnico (Convallaria majalis) in z belo čmeriko (Veratrum album).

Iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani poročajo, da so letos obravnavali že štiri ljudi zaradi zastrupitve z izjemno nevarnim jesenskim podleskom, ki so ga ljudje nabrali in pojedli namesto popularnega čemaža. Za eno bolnico je bila zamenjava celo usodna.

Kolhicin, strup v jesenskem podlesku, ki se ga pod strogim zdravniškim nadzorom sicer uporablja tudi kot zdravilo za lajšanje akutnih napadov protina ali putike, je izjemno močan strup, ki povzroči odpoved ključnih organov in lahko vodi v smrt. Več o znakih zastrupitve na strani www.zastrupitve.net.

Pred nabiranjem čemaža se torej dobro podučite o botaničnih značilnostih rastlinskih delov čemaža in njemu podobnih strupenih rastlin (glej fotografije v galeriji), predvsem pa uporabljajte nos. Če ne diši po česnu, ni čemaž.

OPOMBA: Kliknite na fotografijo za povečavo. Če želite še večjo fotografijo, kliknite dvakrat.

Foto: Wikipedija, Aleš Čerin (česen na vilici)

.

12 KOMENTARJI

  1. Letos sem sama precej prebrala o čemažu (da sem ga lahko predstavila na svojem blogu) in bila presenečena, da ga menjajo tudi s podleskom. Zanimivo je, kako sta si recimo podobna podlesek in žafran – kot otrok sem žafran jedla – torej ni strupen :-))
    Sicer pa: sploh sem mislila, da se podlesek pojavi šele jeseni …

    Nekaj let nazaj, morda dve, je nekdo iz mojih rojstnih krajev jedel šmarnico … si ne bi mislila, da se to zgodi celo človeku, ki živi v naravi!

    Vse dobro – in veliko zdravja – tudi po takihle rastlincah!

  2. @Ana: Ja, ni kar vse za pojesti kar najdeš v naravi. In treba je računati na podobnost rastlin. In se malo pozanimati – tako kot ti za čemaž, da si lahko pisala blogovski prispevek. Vidiš za kaj je vse dobro, da pišeš blog 🙂

    Ja, tudi šmarnica je precej strupena. Celo roke si je treba umiti pred jedjo, če si prej naborala šmarnice. Posebej je to pomembno za otroke, ki so še bolj občutljivi.

    Tudi tebi vse dobro in lepe majske dneve.

  3. Aha, Aleš! Še to sem se spomnila: nekje sem brala, da ni dovolj samo vohati čemaž … namreč lahko ti dišijo roke po čemažu, v rokah imaš pa šmarnico. Skušala sem ugotoviti, če mogoče lahko rasteta ćemaž in šmarnica na istem prostoru, pa zaenkrat ne vem. Kar poznam rastišč, so tam ali samo šmarnice ali samo čemaž. Namreč: če ne rasteta mešano, potem je lažje. Da ni potrebno biti pozoren na vsak list posebej.
    Pred kratkim sem nekje nabrala šopek čemaža, a presenečena sem naenkrat opazila, da je med listi čemaža malo drugačen list, a zelo zelo malo drugačen, spodaj je bil malo drugače oblikovan. Sem ga samo pustila, tako da ne vem, kaj je v resnici tam raslo. Morda bom pa opazovala, šla večkrat tja pogledat. Pravzaprav bi morda zapičila eno palčko zraven, da bi videla, kaj bo zraslo …
    Tako.
    Vse dobro tebi in tvojim!

  4. @Ana: “Lahko ti dišijo roke po čemažu, v rokah imaš pa šmarnico”. To je možno, vendar kot jaz poznam čemaž raste v velikih površinah in se ne meša s šmarnico, ki tudi raste v skupinah.

    Ja, kar nekaj pozornosti je treba, a menim, da so zastrupitve posledica velike nevednosti in nepripravljenosti pozanimati se.

  5. Najbrž je res le površnost oz. nevednost.

    Lani sem srečala vesele gobarje, imeli so veliko prozorno vrečko vseh vrst gob, mnoge so bile meni neznane oz. zdelo se mi je, da so vmes tudi strupene. (Jaz poznam kakšnih 5 vrst gob, ostale raje samo občudujem.) Malo sem jih povprašala in tako zvedela, da sploh ne vejo, kaj so nabrali. Da bodo vprašali soseda, ki se spozna na gobe.
    Upam, da jih niso kar pojedli …

  6. @Ana: Točno tako se po moje obnašajo tudi nekateri “častilci” čemaža. Gredo, naberejo in pojejo.

    Po možnosti tudi poberejo prav vse. Do zadnje bilke. Tudi z nekaterimi drugimi zdravilnimi rastlinami. Tudi na to želim opozoriti v članku. Da jih pustiš dovolj še za druge in še bolj pomembno – tudi za drugo leto.

  7. Super članek.

    Polobiram, da se tudi pri nas lotimo enega izobraževalnega prispevka na to temo. Tudi mene skrbi ob poplavi čemažarjev …

  8. Morda vas zanima kako sem se jaz “izobraževala” za gobarico. Sprava smo jedli izključno samo jurčke in bele gobane, potem so me začele zanimati tudi druge gobe, zlasti zato, ker je bilo teh gob zmeraj manj. Vsako novo vrsto gob sem prvič skuhala samo zase in jih tako preizkusila, šele potem sem jih skuhala družini. Doslej se mi je še zmeraj izšlo, res pa je tudi, da jih ne jemo več kot kake deset vrst.

  9. @babica: Zanimivo izobraževanje: probavanje na sebi 🙂 Fer, precej nevarno, a prepričan sem, da ste pogledala vsaj v kakšno knjigo, če niste celo vprašala za mnenje kakšnega izkušenega gobarja.

    @Optimizacija: Za letos ste ga večinoma že zamudili. Sedajle že cveti v višjih legah. Me veseli, da vam vam je članek všeč.

  10. Spoštovani Aleš!
    Čemaž zelo dobro poznam in ga kot namaz ali primešanega med tunetino tudi zelo rad uživam. Tam kjer ga nabiram, pod Godešičem, ga je ogromno, a med njim tudi ogromno podobnega jesenskega podleska in čmerike, prav teh dveh, ki jih prikazuješ na sliki, zato je zamenjava v preveliki vnemi trganja res hitro mogoča, so pa razlike očitne.
    Sem pa v rahlem dvomu glede slik jesenskega podleska, ob cvetu, prikazanem v sliki wikipwdije ni vidnih enakih listov, kot so v naravi in tvoji sliki vidni sedaj. Vzrok? Lahko kaj razložiš? Hvala
    Prilagam linka mojih posnetkov omenjenih rastlin, če lahko tudi sam kaj pripomorem k neljubim zamenjavam.

    https://picasaweb.google.com/Rak.stari/FotkeZaForume#5323837923908175330

    https://picasaweb.google.com/Rak.stari/FotkeZaForume#5323837928066951362

Comments are closed.