Poiskati je potrebno dobre gospodarje

30

NLB»Vedeti, hoteti, narediti!«, Goethe.

V nadzornem svetu NLB naj imajo večino ugledni bančniki z izkušnjami iz mednarodnih trajno uspešnih bank primerljivih velikosti ob koncu svoje kariere, ki pokrivajo tako cilje načrta prestrukturiranja, kot tudi strokovna področja potrebna za uspešno delovanje banke oz. njenih odborov. Koristno je, da jih dopolnijo ekonomski strokovnjaki uglednih podjetij iz mednarodnega okolja, ki poznajo sodobna orodja upravljanja, vsaj kdo pa naj bo poznavalec geopolitike, glede na načrtovano privatizacijo. Po takih načinih oblikujejo nadzorne svete običajno v švicarskih bankah.

Nadzorniki naj bi usmerjali in pomagali uresničiti cilje zapisane v načrtu prestrukturiranja oziroma iz seznama zavez, ki ga je potrdila Evropska komisija kot pogoj za finančno pomoč države. Cilj je privatizacija banke, predhodno pa tudi izboljšanje njenega delovanja, za povečanje njene vrednosti.

V nadzornem svetu bi pričakoval predsednika, mednarodno uglednega bančnika, z več desetletnimi izkušnjami, ki bo usmerjal aktivnosti za udejanjanje načrta prestrukturiranja, s poudarkom na privatizaciji, takega, ki je že vodil prestrukturiranje bank podobne velikosti in ima mednarodne povezave s potencialnimi investitorji. Vodil naj bi odbor nadzornega sveta za privatizacijo, ki bo koordiniral aktivnosti med svetovalcem prodaje ter lastnikom, ki ga predstavlja SDH. V podjetju, kjer sem bil delničar, sta bila to dve osebi z mednarodnim ugledom, ki sta v zadnji fazi povečala vrednost podjetja za 40%. Delničarji smo jima priznali nagrado v velikosti dveh milijonov evrov. Ker takega bančnika v Sloveniji ni, bi ga bilo potrebno najeti na trgu bančnikov EU. Tako so storili Angleži, ki jih je bistveno več kot Slovencev in so za guvernerja narodne banke kljub temu imenovali Kanadčana. Cena za tako osebo na trgu bančnikov je  400.000 evrov bruto (higienik), kar je v rangu najboljših slovenskih predsednikov uprav privatnih podjetij. Variabilni del je odvisen od uspešnosti prodaje in ga definira lastnik.

V drugi sklop nadzornikov sodijo tisti, ki naj bi strokovno pokrivali delovanje banke oziroma vodili odbore nadzornega sveta, kot je odbor za imenovanje in nagrajevanje, odbor za revizijo in odbor za tveganja, vsaj dva strokovnjaka za vsak odbor, če želimo doseči dodano vrednost iz delovanja odborov.

Neodvisnost in nova znanja lahko prinesejo le taki, ki bi jih SDH izbral preko ugledne mednarodne agencije za iskanje kadrov v bančništvu s povabilom in ne preko razpisa s pogojem znanja slovenščine. Urediti pa je potrebno nagrajevanje, za enake poslovne rezultate bi morale biti nagrade enake, ne glede na to, ali so družbe v privatni ali državni lasti. Delničarje oziroma državljane zanima predvsem, za koliko bo banka prodana primernemu investitorju, ki bo izboljšal storitve tako za državljane kot za podjetja. Gre za strateško odločitev pomembno za prihodnost države.

Stalne menjave nadzornih svetov in uprav v državnih podjetjih, ki se začnejo z medijskim pogromom destabilizirajo družbe, poslabšujejo poslovne rezultate ter družbam jemljejo ugled. V primeru banke se podraži denar na medbančnem trgu. Za NLB je bilo ocenjeno, da jim to povzroči od 200 do 300 milijonov eurov stroškov letno.

Še vedno velja, da smo v letnem poročilu o konkurenčnosti držav švicarske poslovne šole IMD, na zadnjih mestih po učinkovitosti delovanja nadzornih svetov. Imenovanje nadzornega sveta NLB nas bo še bolj utrdilo na tem mestu!

 

 

30 KOMENTARJI

  1. “le taki, ki bi jih SDH izbral preko ugledne mednarodne agencije za iskanje kadrov v bančništvu s povabilom in ne preko razpisa s pogojem znanja slovenščine.”

    Voditelji naše desnice pa nič.

    • Kvote vladajočih strank za mesta v nadzornih svetih državnih podjetjih so velika skušnjava in glavni vzrok slabih poslovnih rezultatov, o čemer je že govoril dr.Žiga Turk.

      Nekaj odziva je: http://www.sls.si/9350/krivci-za-bancno-luknjo-ponovno-nastavljajo-svoje/

      Se pa strinjam, da bi bil lahko g.Jožef Horvat, ki mi je zelo simpatičen, na TV bolj konkreten.

      Ljudje iz NLBja za izboljšanje delovanja NLBja? Moj bivši šef mi je povedal, da se železniški vagon, ne da premakniti od znotraj!

      Na delu je običajna formula: trije iz SMCja, eden iz SDja in eden iz Desusa (upokojenec očitno).

  2. Univerza vzor za (ne)nadzor?

    Demokracija ne deluje brez nadzora, kar je obče znano, a le tam kjer poznajo odgovornost in moralo ter ne brijejo norcev iz državljanov. Vsak je podvržen nadzoru.
    Če nadzora ni, se demokracija sprevrže v svoje nasprotje, v anarhijo, kjer vlada samo »moč« in prevladuje nepotizem. Nastopi razpor med namenom in dejanskim stanjem. Pravih rezultatov ni, saj »nadzorovani« skrbijo le za sebe, za svoje interese, seveda na račun vseh preostalih.
    Zgrozim se, ko zopet berem, kako se leta dolgo vodilni bogato nagrajujejo na nekaterih, zlasti družboslovnih fakultetah. In to »kadri, ki nato postanejo še ministri, celo za vzgojo in znanost. Ni čudno, da nam je »ukradena država«, saj se te obrti naučijo kar na avtonomni univerzi.
    Osupel berem, da vodilni na univerzi nadzorujejo kar sebe, ne pristajajo na pravi nadzor, brez kolizije interesov in nepotizma.
    »Samoupravljajo brez odgovornosti«, kot edina prava partija v eno partijskem režimu!
    Pa še »prepričljivo« se nam smehljajo na TV , ko nam zatrjujejo, da vse poteka normalno, kot da smo bedaki.
    Normalno je le za »nedotakljive nadzornike«, ki so jih »ustvarili« na slovenski univerzi, in ki jih oblast že desetletja tolerira na univerzi, v družbi, gospodarstvu.
    Za napredek in udobje nenadzorovane elite, ne pa državljanov? Doklej še gospodje?

    • Dr. Franci Križanič, ne!

      Ne, ne strijam se z vami in SD!

      Ne morem sprejeti vaše trditve, da državna NLB, ponovno sanirana od davkoplačevalcev, »namensko« (!) ne daje kreditov gospodarstvu, sicer bi gospodarstvo cvetelo in Slovenija sploh ne bi imela razvojnih problemov.

      To je nerealna in nepoštena obtožba banke. To je vaša mantra, ki jo vi pogrevate venomer.

      Tudi v zadnji »Tarči«, kjer je bilo tudi zelo očitno, da je uprava SDH kadrovala v državni NLB zelo ne transparentno in neobičajno, kar ni praksa v EU. To ne povečuje zaupanje, kar je temelj delovanja in uspeha bank.

      Nočete slišati ali prezrete, da tudi državne banke povsem normalno dajejo kredite podjetjem, ki predložijo poslovni načrt z realnim planom razvoja prodaje na trgu in realnim planom vračanja kredita.

      Banke torej dajejo kredite podjetjem s poslovnim načrtom, ki ustreza novim postavljenim kriterijem bank za dodelitev kreditov. Novi kriteriji bank za dodelitev kredita, so vendar odgovorni in samoumevni profesionalni preventivni ukrep, da zopet ne nastane bančna luknja slabih nevračljivih kreditov, ki jih kot v socializmu, potem poplačamo vsi davkoplačevalci, sicer gre banka v stečaj.

      Noben bankir, ne član uprave, ne član nadzornega sveta, -kar je zelo obremenilno za politike v vlogi lastnikov-, ni sankcioniran, čeprav je banka dajala kredite podjetjem kar na »direktorjeve prijateljeve lepe oči«, ne pa na njegov poslovni načrt.

      Kot državljan sem posredno solastnik državnih bank. Kot davkoplačevalec pa moram tudi z mojimi plačanimi davki sanirati državne banke, njene bančne luknje »kreditov na lepe oči«, namesto da bi bil posredno udeležen na dobičku banke.

      Zato se ne strinjam z vami in podobnimi zagovorniki slovenskega »kreditizma«, da naj državna NLB kar daje kredite tudi ne profesionalno vodenim podjetjem, ki nimajo poslovnega načrta, ki ustreza bančnim kriterijem, saj ravno zato davkoplačevalci na koncu rešujemo državne banke.

      Ker ste ekonomist in univerzitetni profesor, med katerimi so večinoma vodilni že vseskozi iz vrst SD, vas sprašujem, od kje je pojav, da eni znajo banki predložiti ustrezno kvaliteten, profesionalen poslovni načrt in dobijo kredit, drugi pa tega očitno ne znajo, le kričijo: »Naše banke so polne denarje, a nam ne dajo kreditov!«

      Kdo vse je v vsaki družbi odgovoren, da eni znajo in dajejo družbi, eni pa to očitno ne zanjo?

      Kdo proizvaja za to potrebna znanja in je za njihovo uporabnost odgovoren?

      Bo odgovor?

      • Ko so Blejci oz. Blejčani ugotovili, da se jim jezero usmrajuje, so napeljali vanj svežo vodo iz Radovne in cevi na dno, da je pritekla umazana voda iz globine.

        V državnih podjetjih ne deluje ne prvo, ne drugo!

        • Blejci niso Blejčani. Prvi so avtohtoni prebivalci, drugi prišleki.

          Sicer je pa trajna rešitev za jezero: 1. 100% urejena kanalizacija, da nobena odplaka več ne gre v jezero, 2. čistost pritokov v jezero, kar med drugim pomeni prepoved gnojenja travnikov ob teh potokih in 3. prepoved vnašanja organskih krmil v jezero, kar pomeni prepoved krmljenja krapov. Gojenje krapov sodi v ribnike in podobne motne mlakuže, ne pa v alpski jezerski biser.

          • Katero jezero pa? Bohinjsko? Vrbsko? Lago di Garda? Poglej drugič prej malo višje gor, o čem piše avtor, preden preveč pametuješ in deliš lekcije, kaj je tema in kaj ni.

      • Kar sanjajte s diplunivinžFM kako ste solastniki NLBja.
        Niste. Še do včeraj ste sanjali da ste solastniki “družbenega premoženja.
        Niste bili nikoli.

    • Ja g. Franc, točno tako. Ni nas malo, ki tako razmišljamo. Toda ali smo res tako različni in takšni individualisti, da ne znamo stopiti skupaj, saj resnice ni možno povedati drugače kot s preprostimi besedami.
      Glede korporacijeskega upravljanja pa je osnovni problem še vedno v tem (podobno kot pri delitvi državne oblasti), da ne opravlja vsak svojih dodeljenih ali predpisanih nalog in za nedelo nihče ne odgovarja (še posebej organi pregona in sodišča).

      Vsak dan bi bilo smiselno v medijih vsaj desetkrat ponoviti naslednjo javno izrečeno izjavo Simone Toplak v eni od prejšnjih TARČ:

      »Ne moreš z zakonom predpisati poštenosti ljudi. Poštenost ljudi in podjetništva bo vedno odvisna od tega, kako bo to podjetništvo nadzirano. Zato morajo biti pač pošteni nadzorniki«.

      Z zakonom pa je jasno predpisano, da (nepošteni ali tudi malomarni)nadzorniki skupaj z upravo solidarno odgovarjajo upnikom (in lastnikom) gospodarske družbe za povzročeno škodo.

  3. Sveža voda v mlako slovenskih državnih podjetij so neodvisni in usposobljeni tujci ter Slovenci, ki tam delajo. Domače umazane bančnike in ostale z maslom na glavi odstranijo represivni organi, da bo bolj jasno.

    Možna je tudi alternativa, da prevzame koncesijo za Blejsko jezero ugleden koncesionar za jezera, kot to predlaga dr.Igor Masten, ugleden sklad za upravljanje premoženja. Mislim, da je omenjal primer Romunije. V nekaterih primerih je to nujno, saj samo nekaj zamenjav na vrhu ne bo rešilo bolnika.

    http://www.rtvslo.si/kolumne/do-zaupanja-v-drzavo-prek-nezaupanja-do-upravljavcev-premozenja/385571

    • Ugleden koncesionar za jezera po romunskem zgledu kot rešitev za Bled? Nisem povsem prepričan. Za tako odločitev bi pa prej morali stati rock-solid argumenti.

  4. Avtor je napisal, kako bi moralo biti, če bi bil cilj ozdraviti banko, da bi delala v korist komitentov in vse države. S predlogom se strinjam.

    Težava je, ker cilj sedanje vlade ni konsolidacija banke, temveč, da pipe ostanejo odprte za tiste, ki upravljajo z vlado.

    Mislim, da je najprej treba priti do tega, da bo prioriteta prvi cilj, potem šele, kako ga doseči.

  5. Mah, ja seveda, še predsednika vlade poiščimo na mednarodnem razpisu.
    Pozabite na neke super gospodarstvenike iz tujine v javnem sektorju, državnih firmah. Pa plačo 400.000 € v državni banki?! Ali ste nori!
    Državo moramo furati sami, ali pa je ne bomo imeli. Ne moremo države privatizirati.
    Kar sanjajo nekateri o nekih visokih dobičkih v javnih podjetjih. Pa kje ste to videli?

    • Predsednik uprave NLB za bruto 400.000 evrov je bistveno cenejši kot dokapizalizacija banke za 1.5 milijarde? Ali ne?

      Povprečje plač v upravah tujih manjših bank v Sloveniji je 250.000 evrov. Verjetno vedo, zakaj jih plačujejo toliko? Ali ne?

      Države ni potrebno privatizirati, le narediti obseg državne lastnine običajen za razvite države, kot je Nemčija. Še migranti vedo, da je Slovenija revna država, kjer se nima smisla ustaviti in gredo raje v Nemčijo! Ali ne?

      Banka ni javni sektor. Ta umotvor je povedal dr.Lahovnik, bivši minister in avtor zakona o preprečevanju vdora sovražnih tujih upravljavcev na slovensko ozemlja, saj smo na Slovenskem mi gospodar? Ali ne?

      Bi bila pa zdravo kadriranje za strateška državna podjetja v širšem prostoru, tako kot pri športu.

      Ravno so izbrali selektorja košarkarske reprezentance, ki ima izkušnje iz NBA in ne iz slovenske lige, selektor odbojkarske reprezenzance Italijan jih je popeljal do srebrne medalje, da ne govorimo o Andrea Massiju, ki je iz Tine Maze naredil mega zvezdo, projekt, ki je sofinancirala tudi zloglasna NLB, kar je dal uprava SDH pod zgrešene aktivnosti, tudi neodvisno kadriranje,…

      Verjamem, da imajo primerno nagrado in so izbrani glede na cilj, ki ga želijo doseči. Za Tino Maze bi še sam kaj primaknil, če bi bilo potrebno.

      Ali bomo sami uredili upravljanje, ali pa bo to v bankrotiranih podjetjih nekdo drug naredil finančno kirurgijo dosti bolj neusmiljeno.

      Komaj čakam skoke, da vidim naše, kako premagujejo svetovno konkurenco, zato ker trenerji obvladujejo skakalno obrt, naši upravljavci jo žal ne.

      Zdravko, prastrah vdora tujcev je torej odveč! Prišli bodo na tak ali drugačen način. Migranti so že tu in jih bo še več, tako da ne bo časa za ostale teme.

      • Poskusite razložit v čem NLB ni “javni sektor”.
        Kot pravim, sanjajte o dobrih gospodarjih iz tujine, medtem ko se razna omrežja ugrabljene države napajajo naprej. Kajti ta omrežja vedo kaj je državni kapitalizem.

      • Po mojem je odvisno ali je mišljena plača 400.000 evrov bruto za predsednika uprave NLB kot letna ali kot mesečna plača. (?) Kot letna plača bruto bi bilo to po mojem sprejemljivo za res kvaliteten kader, kot mesečna plača v slovenski državni firmi pač ne.

        Ne vem, zakaj bi se recimo plača šefa državne banke tako bistveno ( za faktor 10 krat in več) razlikovala od plače šefa kliničnega centra ali predsednika vlade. Odgovornosti so primerljive.

        To, da bi elita finančnega sektorja rada ušla, po tem, kaj pokasirajo v svoj žep, izven vseh kriterijev razumnosti, nam je že znano, tudi iz sveta. Recimo z Wall Streeta. Najbolj značilno, da si fantje delijo milijardne profite, milijardne izgube pa socializirajo.

        Je pa možno to preprečiti. Če je demokratična volja. V državni banki, kar NLB je, toliko bolj.

        Skratka, predlagana številka 400.000 letno za kvalitetno vodenje banke – DA. Mesečno nikakor!

        • Ah, seveda je letno. In seveda ne v državni banki. To kar omenjaš z Wall Streeta je čisto ok. S kakšno pravico ti omejuješ koliko bo nekdo koga plačal? Kje vidiš ti svojo pravico se v to vtikat?! Žalosten je ta naš komunizem, ki nas je tako pametne naredil.

          • To,kar počnejo na Wall Streeti v glavnem ni več trg. Ti fantje so izgradil svoj svet, ki ima veliko več skupnega s kazinom kot s tržnico. Samooklicana elita, ki se je povzpela daleč nad realno kontrolo razpršenih lastnikov in si v bistvu sama odreja zaslužke in daj-dam podeljuje nesramne privilegije. K daj-damu sodi tudi kupovanje politike v Washingtonu. In najvplivnejših medijev.

            To vse več Američanov, na levi in na desni opazi in jih moti. Tudi zato je zaenkrat kljub relativno dobremu stanju ameriške ekonomije nad polovico glasov na letošnjih primarnih predsedniških izbirah v bistvu protestnih, nezadovoljnih glasov, tako pri demokratih kot pri republikancih.

            Amerika skratka ekonomsko ( navidez? ne upoštevaje ogromnega fiskalnega in trgovinskega deficita in zadolženosti?) dobro stoji in napreduje, povprečnemu Američanu se pa to ne pozna v žepu. Kaj ne bi bili nezadovoljni s svojimi elitami …

          • Ti jih lahko kritiziraš koliokor hočeš, ampak da boš ti določal meje razumnosti ” izven vseh kriterijev razumnosti” pa nimaš nobene pravice, razen kavarniškega socialističnega intelektualizma.
            Ti boš “meje razumnosti” definiral?! Kakšna vzvišenost. (s praznimi žepi)

          • Se strinjam. Kdo sem jaz, kot samo ubogi diletant, ki skuša o stvari razmišljat.

            Thomas Picketty pa ve nekoliko več o stvareh. Dokazuje, kako so bila v prvih desetletjih po drugi vojni razmerja v ameriških in zahodnih plačah povsem druga kot danes. In to v zahodnem kapitalizmu, ki je tedaj deloval vsaj enako dobro ali bolje kot danes. Vsekakor mnogo bolj perspektivno, kulturno zdravo, demografsko ekspanzivno, upanja polno …

            Thomas Picketty ima vso pravico, če je intelektualno prišel do takih spoznanj oz. prepričanj, ljudi spodbujat, da se vrnejo h kapitalizmu izpred 50 let. Na demokraciji pa je, da se odloči.

            O dogajanjih na Wall Streetu imajo mnogo vzvodov, da bi o njih odločali tudi drugače kot danes ameriški kongres, senat in ameriški predsednik. Drugi vzvodi so pa v lastnikih in delničarjih. Če se ti opogumijo oz. če jih oblasti tudi v večji meri kot je to danes mogoče, za to opolnomočijo.

            Interes malega delničarja bi naravno bila večja dividenda, ne pa da grejo astronomski zneski za nagrade upravam in še v kdovekakšne čudne fonde ( za lobiranje v politiki in medijih).

        • Vedno se govori o letnih bruto plač.

          Tudi ostale plače bi bilo potrebno urediti glede na trg in razmerja med posameznimi poklici na povprečno slovensko plačo. To je tudi zahteva policije. Plača predsednika uprave banke ni enaka plači predsednika uprave kliničnega centra.

          To je možno le, če bo donosnost državnih podjetij primerljiva in če se bo javni sektor optimiziral.

          NE GREDO ZA TO, KAJ SE KOMU ZDI PRAV. GRE ZA TO DA PLAČE DOLOČA TRG.

          • Popolnoma nejasno je, kako naj bi tu omenjene plače policistov določal trg. Nenazadnje zato, ker je ta poklic eden popolnoma nemobilnih in omejen izključno na zaposlitev v lastni državi. Podobno velja za tožilce, sodnike, odvetnike…

            Mimogrede, zelo nemobilni so tudi naši managerji, razen redkih izjem popolnoma neiskani v inozemstvo.

            Plače javnih uslužbencev v Sloveniji ne določa trg, ampak jih ostro količi Virantov zakon. Ali je to prav ali ne, je drugo vprašanje.

            Tudi v privatnem sektorju plače v naši državi v veliki meri določa socialno dogovarjanje med socialnimi partnerji, torek med delodajalci in sindikati. Razen tega tržne zakonitosti jasno omejuje relativno visoko določena minimalna plača.

            To, da plače določa trg, je lahko le pobožna želja nekaterih. Glede na to, kakšen trg in kako delujoče “tržno gospodarstvo” ima Slovenija je verjetno celo bolje, da tak trg nima prevelike teže pri določanju višine plače.

            ps. Še enkrat, ne vidim razloga, zakaj bi se plača direktorja osrednje državne banke in plača šefa osrednjega državnega kliničnega centra bistveno razlikovali. Druga stvar je plača diretorja lokalnega zdravstvenega doma, tu se pa dogajajo anomalije.

  6. Ne. Takoj je potrebno poiskati dobre lastnike, dobre gospodarje. Mafija (ki se skriva za državo) je najslabši lastnik poleg birokracije.

    Imam zelo pametnega sošolca iz teh. faksa. Vmes je postal dr. znanosti. V času JJ vlade je prišel v vrhove Telekoma, danes je v vrhu enega medija. In je pred letom ali dvema na Financah napisal iskreno (bil je fejst dečko, bila sva skupaj v študentski veroučni skupini), da je šele sedaj za to, da se Telekom proda in da je neumnost vztrajati, da so podjetja v Sloveniji v “slovenski” lasti.

  7. Spet ena nova velika luknja v nastajanju. Seveda bodo potem izgubo verjetno poizkušali naprtit komu drugemu.

    Glede napovedovanja usode obstoječega bogastva na slovenskem jaz še najbolj zaupam VV Godini: Gospoda se bo že tako zmenila, da bo za njih prav.

  8. Težko je verjeti, da bi nakateri v 21. stoletju radi regulirali plače na trgu. Neverjetno. Čeprav razumljivo. Moč praznih žepov spoznavamo že zadnjih 70 let.

  9. “Poiskati je potrebno dobre gospodarje”

    Še preje pa sodnike, ki sodijo tako, kor se sodi. Starim sodnikom preprečiti vstop v sodnijo in nadaljevati z novimi. Zgled: vzhodna Nemčija, Poljska.

Comments are closed.