Pohod za življenje, ki je sveto in nedotakljivo

26
684
Mati Terezija iz Kalkute se je spraševala, kako lahko družba prepreči, da bi se neznanci pobijali med seboj, če pa ne more preprečiti, da mati ubije svojega nerojenega otroka. Da bomo pa prišli do točke, ko se ženske v stiski ne bodo obračale na prodajalce smrti, marveč bodo imele kam iti po pomoč, pa smo odgovorni prav vsak izmed nas z našimi življenjskimi, predvsem pa vsakdanjimi odločitvami.  In prav bi bilo, da kdaj vstanemo s kavča in se udeležimo kakšnega pohoda za življenje ali molitve za nerojene.

Najmočnejši vtis z letošnjega March for life (Pohod za življenje), ki se v opomin na 22. januar 1973, dan sprejetja razsodbe Roe v. Wade, ki je na zvezni ravni ukinila nedotakljivost nerojenega človeškega življenja, vsako leto odvije mimo ustavnega sodišča v Washingtonu, je name naredil napis Abortus – eleganten, hiter, lahek izhod … za moške  Nosil ga je nek državni uradnik, ki že 40 let redno prihaja na shod za življenje. V izjavi za medije se je vprašal, kakšno možnost izbire imajo v resnici ženske v krizni nosečnosti, če pa je moškim omogočeno, da se tako zlahka izmuznejo vsaki odgovornosti.

Vsi vemo, da sta za spočetje potrebna dva, a odgovornost ostaja na ženski, kljub oziroma ravno zaradi emancipacije. Feministke so in še trdijo, da smo ženske močne brez moških, a v resnico ostajamo s podvojenimi bremeni in odgovornostmi. Ženske smo dosegle svoj ‘My body, my choice …’ (moje telo, moja izbira), a opolnomočenja in polnega razcveta nam to ni prineslo.

Pohod za življenje je bil zgodovinski, saj ga je v živo nagovoril predsednik Trump

Dobile smo marsikatero pravico in svoboščino, kot je recimo volilna pravica, kar je podčrtala tudi letošnja vodilna tema Pohoda za življenje. A nad nami nenehno visi senca velikana Goljata, ki sliši na ime Splav in priznajmo si, da smo mu vsi skupaj, zlasti pa najbolj ranljivi med nami, že do sedaj plačali že prevelik davek. Vedno znova namreč prihaja pred nas in terja kri nedolžnih, ni ga pa junaka Davida, ki bi nas rešil tega suženjstva. Ali pa je ta junak že med nami in ga še nočemo videti?

Letošnji Pohod za življenje je bil namreč zgodovinski, saj je namreč prvič, da je nepregledno množico (pretežno) mladih pro-liferjev (nasprotnikov splava), v živo nagovoril aktualni predsednik ZDA. Trumpovi kritiki so opozarjali na politično preračunljivost, s katero naj bi naredil ta korak, vsekakor pa je preverljivo dejstvo, da se je sedanji voditelj prvakinje med zahodnimi silami izkazal kot najbolj pro-life (življenju naklonjen) predsednik v zgodovini te države.

Poznavalci celo pravijo, da je v njegovem morebitnem drugem mandatu resna možnost, da razsodba, ki je odprla vrata skorajda popolnoma neomejenemu pobijanju nerojenih otrok, dokončno pade. Da je pravica do abortusa sveti zakrament levičarske Amerike, smo se lahko prepričali ob izvolitvi ustavnega sodnika Brada Kavanaugha, ko so na ulicah izbruhnile tako bizarne oblike jeze in nasilja, ki jih skorajda ni moč drugače interpretirati kot razkritje sistematično zadušene bolečine post-abortivnega žalovanja. Gnev zoper tiste, ki opozarjajo na rano, ki je splav zarezal v duše milijonov prebivalcev ZDA, se je pokazal tudi ob napadu na mlade dijake, ki so se vračali z lanskega Pohoda za življenje. Ne glede na vso razgreto politično debato pa je jasno, da celo abortusu naklonjeni pravni strokovnjaki priznavajo, da ‘Roe’ stoji na zelo šibkih pravnih temeljih in samo vprašanje časa ali povejmo kar naravnost – politične volje je, kdaj bo zakon padel.

Bomo s Trumpom dočakali uresničitev zdaj že pregovorne zahteve ‘Roe must go’ (Roe mora (od)iti), ki se ji pridružuje vedno več Američanov?

Razvoj tehnologije, ki omogoča vpogled v dogajanje v maternici, je spremenil mnenja in srca mnogih vnetih zagovornikov pro-choice (ženska pravica do izbire splava). V mislih imam zdaj že ikono pro-life scene Abby Johnson, ki so ji po 2 lastnih splavih in osmih letih vodenja abortivne klinike jeseni 2009 ob ‘spremljanju splava v živo’ s pomočjo ultrazvoka dokončno padle luske z oči. Njeno zgodbo, prikazano v filmu Unplanned (Nenačrtovan) si bomo po pričakovanjih že letos lahko ogledali tudi v slovenščini. A Abby je samo ena v nizu od laži pravice do splava spreobrnjenih vernikov, ki je spoznala, da je bila njena iskrena želja pomagati nosečnicam v stiski zlorabljena in da je tudi sama v službi laži, češ je abortus včasih pač edina opcija, zlorabila tisoče žensk in njihovih otrok.

Od laži ženske pravice do svobodnega razpolaganja z lastnim telesom se je odvrnila sama Norma McCorvey (ps. Jane Roe), katere nosečnost je bila uporabljena kot orodje za dosego razsodbe Roe v. Wade.

Prav tako se je se je sodobnim Pavlom pridružil tudi Bernard Nathanson, ginekolog, ki je znan po tem, da je Planned Parenthood (organizacija odgovorna za največ splavov, ki vrti milijone krvavega denarja, medtem ko je do Trumpovega ‘temnega srednjega veka’ dobivala še zelo lepe vsote iz federalnih fondov) naučil delati splave in sicer po tem, ko je skupaj s somišljeniki s pomočjo spretne propagande prodal holokavst nerojenih povprečnemu Američanu. Ko je ta Savel ob ogledu posnetka abortusa spoznal, koliko krvi nedolžnih je preteklo preko njegovih fizičnih in intelektualnih rok, se je v grozi nad svojo krivdo zatekel k Bogu. Do svoje smrti je s Pavlovsko gorečnostjo križaril po svetu s filmom Nemi krik, ki je spreobrnil mnoge; sama sem ga videla leta 1990 in mi je v zavesti ostalo prepričanje, da splav ne more nikoli biti opcija. Nikoli.

Človekovo življenje je sveto in nedotakljivo

Skupna točka vseh navedenih spreobrnjenih borcev za pravice nerojenih je, da so se, soočeni s toliko grozo zla, ki splav obdaja, spreobrnili in postali katoliki. Kje je na tej poti Trump, ne vemo, vsekakor je dejstvo, da je podpisal vrsto zakonov v prid nerojenih. Stopil je v vrste ljudi, ki vedo, da smo kot družba prestopili mejnik, ki ga nikoli ne bi smeli. Če je bil nerojeni človek definiran kot skupek celic, ki jim vrednost določa želja njegove matere, potem je možno tudi za kakšno drugo skupino ljudi reči, da so vredni samo toliko, kolikor jim vrednost določijo predstavniki iste vrste. Poglejmo samo grozečo uvajanje evtanazije, za katero pravijo, da je ‘nagrada’ za generacijo, ki je za svoje otroke uzakonila splav.

Splava se torej ne more premagati drugače, kot da ponovno priznamo, da je človek ustvarjen po Božji podobi in da je zato njegovo življenje sveto in nedotakljivo, kot je v svojem nagovoru poudaril Trump.

Kako lahko družba prepreči, da bi se neznanci pobijali med seboj, če pa ne more preprečiti, da mati ubije svojega nerojenega otroka?

Vendar pa je ukinitev zloglasne razsodbe Roe v. Wade le prvi korak. Ni namreč dovolj, da je splav nelegalen, splav mora postati nezamisljiv. To pa bo postal, ko bomo ljudje priznali, da nam je življenje dal Bog in si ga zato sami ne moremo samovoljno urejati, marveč moramo spoštovati Njegove zakone. To je pogoj končanja vojne, ki jo bijejo žene proti možem in moški proti ženskam, starši proti otrokom in otroci proti staršem, da se o sovraštvu do bolj oddaljenih niti ne izgubljamo besede. Saj kot pravi sv. Mati Terezija iz Kalkute: ‘Kako lahko družba prepreči, da bi se neznanci pobijali med seboj, če pa ne more preprečiti, da mati ubije svojega nerojenega otroka?’

Da bomo pa prišli do točke, ko se ženske v stiski ne bodo obračale na prodajalce smrti, marveč bodo imele kam iti po pomoč, pa smo odgovorni prav vsak izmed nas z našimi življenjskimi, predvsem pa vsakdanjimi odločitvami.  In prav bi bilo, da kdaj vstanemo s kavča in se udeležimo kakšnega pohoda za življenje ali molitve za nerojene.

26 KOMENTARJI

  1. Vec kot dvomim v trditev, da je Donald Trump najbolj prolife predsednik v zgodovini ZDA. Je po mojem nasprotno, eden bolj versko brezbriznih predsednikov te drzave, ki je celo na denar napisala: In God we trust. Nikoli pred izvolitvijo niti ni kazal prolife stalisc. Ce me bo demantiral, mi bo v veselje.

    • Pomemben del republikanske baze so sicer danes t.i religious right, born again Christians in kulturni konzervativci. Resnici na ljubo nasprotniki splava nimajo vecinske podpore med celotnim prebivalstvom. Resnicni prolife profamily kandidati, kot npr. bivsi senator iz Pennsylvaniae Rick Santorum so nedavno doziveli trpke poraze, ki so jih vrgli iz politike.

      • IF, ne morete skriti svojega predsodka in negativnega odnosa do Trumpa. Ste povsem na liniji progresistov.

        Kot je sam povedal, še preden je postal predsednik, je pro-life usmerjen postal potem, ko je videl, kako čudovita oseba se je razvila iz bitja, ki bi moralo biti splavljeno, a so okoliščine povzročile, da je splav spodletel. Od tedaj naprej zagovarja življenje in je doslej v resnici tudi največ naredil za to.

        • Ah, dajte ga vidva lomit. Se nedavno, pred okoli 10 leti, je podpiral Hillary Clinton, da je postala senatorka drzave NY. Miljenica LGBT lobija.

          • Če je podpiral Hillary Clinton, pomeni, da spoštuje tudi drugačne poglede. Da je demokrat. Da tisti z drugačnimi pogledi niso sovražniki, ampak samo tekmeci. In vsak človek ima tudi kaj pozitivnega. Tudi Hillary Clinton.

            Trump ni takšen, kakršnega slikajo mediji, ki so pod nadzorom njegovih nasprotnikov. Tudi Janša ni takšen, kakršnega slikajo mediji, ki so pod nadzorom njegovih nasprotnikov. Jim pa mnoge ovce nasedejo. Zdi se, da ste tudi vi ena izmed njih.

          • Hvala za kompliment, Tine. Ovce so zelo simpaticne, bolj kot mnogi ljudje. Mene obtozujes, da sem progresist. Ne moti te pa, ce je Trump se pred 10 leti dejansko podpiral evidentno progresisticno feministicno kandidatko proti konzervativcu. Mimogrede, glede tvoje nadaljne obtozbe, govoril sem pred sodiscem na demonstracijah v podporo zaprtim v zadevi Patria. Se odpovedujem nadaljni debati, ker ne vodi nikamor.

          • Ja, predsodki in zamere so huda stvar. Človeku zameglijo pogled.

            Mi imamo precej levičarsko usmerjenih družinskih prijateljev.Toda to me ne moti, da se ne bi veselil njihovih uspehov in uspehov njihovih otrok. Nekaterim njihovim otrokom sem uredil tudi službe. Toda z njihovimi političnimi stališči se nisem strinjal tedaj in se tudi sedaj ne. A bo to težko razumeti? Svet ni samo bipolaren.

            Malo več sproščenosti in bo svet lepši!

    • Ne vem po čem dvomiš? Zdi se mi, da se še noben predsednik ni opredelil kot pro-life. Večini se ni bilo sploh treba opredeljevati, to drži. Da je pa Trump pokazal v današnjem času toliko poguma, pa mu je prav priznati in ne dlakocepiti.

      • Eh, vsaj Ronald Reagan in GeorgeWBush sta med predsedniki pokazala vecjo konsistentnost v prolife staliscih. Kolikor je znano, Trump v odrasli dobi sploh ni prakticiral vere, vsaj ne do predsedniskega mandata, podobno ne Melanija, katere oce je bil v partiji. Za razliko od Trumpa je bil recimo Jimmy Carter prostovoljni veroucitelj v nedeljski soli. Bill Clinton je bil v govorih poln biblijskih citatov in je prakticiral baptisticno vero. Podobno mlada zakonca Obama v Chicagu, kjer sta tudi dobrodelno delovala v okviru svoje cerkve. Nic podobnega o Trumpu. Ta se je raje hvalil, koliko zensk lahko svobodno zgrabi za mednozje. In slovenski katoliki iz Casnika so se ob tem ocitno pocutili blazeno in jm je Trump boljsi kristjan od papeza Bergoglia. O tempora, o mores…

  2. Da se vrnem k temi …
    “Kako lahko družba prepreči, da bi se neznanci pobijali med seboj, če pa ne more preprečiti, da mati ubije svojega nerojenega otroka?”

      • AMENNN !!! ! !!! TOČNO TAKO – EDINO TAKO !!! ! !!! DOBRO POVEDANO – KRATKO + JEDRNATO !!! ! !!! Bog Je Življenje . Kajti Bog Je Ljubezen . Zato Samo Ljubezen Je Življenje !!! Pri Uboju pa Ni ljubezni, temveč sovraštvo ali strah, in z tem smrt . Ljubezen je Svetloba, Smrt pa je tema. Brez Svetlobe Ni življenja , tako kot tudi brez Ljubezni NI Življenja . Amennn.

  3. Verjamem, da se večina strinja, da je splav rešitev v sili, najbrž v največji možni življenjski stiski.
    Dejstvo je, da število splavov v zahodnem svetu močno upada in da je pogostost splava direktno proporcionalna s stopnjo izobrazbe in spolno vzgojo predvsem žensk.
    Po podatkih Zdravnikov brez meja (MSF) je 97% t.i. unsafe abortions (“za žensko nevarnih splavov” izvršenih v državah, kjer je splav prepovedan ali dostop do medicinsko varno izvršenega splava tako ali drugače omejen. MSF objavlja, da je ilegalni splav vzrok smrti v več kot 8% smrti nosečnic letno, preko 7000000 pa jih ima trajne posledice, kot je neplodnost in inkontinenca.
    Avtorica ima vso pravico do prepričanja, da zanjo splav nikoli ne more biti opcija, vendar pa to ne more predstavljati kot stališče vseh kristjanov. Prepoved splava, kar je očitno cilj pro-life skupin, nas vodi nazaj v obdobje ilegalnih splavov in pohabljenih žensk, v situacijo, ki jo opisujejo zdravniki brez meja!
    Ženske se ne bodo obračale na “prodajalce smrti”, če bodo izobražene in ozaveščene o svoji spolnosti in kontracepciji. Prav je, da se zavedamo problemov, povezanih s splavom in o njih ozaveščamo javnost, tudi s pohodi in molitvijo, dostop do medicinsko izvedenga splava pa mora ostati neoviran.

    • Se vi lahko vzivite v misel, da bi vas vasa mati namesto rodila raje splavila in nikoli ne bi ugledali luci sveta? Vam je to res sprejemljivo? Najbrz ne. Privoscite torej zivljenje tudi drugim, vsem otrokom sveta.

      • Ni vprašanje, otrokom privoščiti življenje ali ne.
        Dejstvo je, da bo ženska, ki se je odločila za splav, tega izvršila, ne glede na to, ali je legalen, medicinsko varno izpeljan ali ne.
        Namesto prepovedi splava se borite za družbo, v kateri bo splavov vedno manj, ker jih ženskam ne bo potrebno delati, ne pa, ker jih jim družba prepove.

    • Prav te ozaveščene in izobražene naredijo največ splavov. Mnogi so brez potrebe. Se pa strinjam, da je temeljni problem sovražnost družbe. Boj proti veri je v temelju motiv za zagovarjanje splavov. Praktično ukinitev posvojitev, uknitev sirotišnic. Vse to je voda na mlin splavu.

    • Dopuščate možnost, da se ‘ženski, ki se je odločila za splav’, pred posegom celovito predstavi, v kaj se spušča? Celovito – ne cenzurirano in selektivno. Z vsemi post-sindromi in možnimi zdravstvenimi posledicami? In se ji predpiše vsaj 14-dnevni čas za premislek? Ter se ji predstavi tudi manj tragične rešitve, npr. oddaja v posvojitev?

      Prav groteskno je, kako na eni strani otroke ubijamo, na drugi strani pa skokovito raste število parov, ki jih nikakor ne morejo spočeti! In, ja: uradnih splavov je številčno manj kot pred leti. Ne vemo pa – ker tega nobena statistika ne more zajeti –, kolikšno je dejansko število splavljenih/umorjenih otrok. Kar so nekoč opravili zdravniki, v velikem delu ‘uredijo’ kemična sredstva – in statistika je nenadoma ‘spodbudna’. Toda prav vsak otrok, ki se ni smel roditi, nam danes manjka!! Toda pred tem si še vedno zatiskamo oči in ušesa ter postajamo vedno bolj manjšina v svoji (vse bolj stari) državi.

      Da, »avtorica ima vso pravico do prepričanja …«. Še več: trditev, da je (naklepni) umor opcija, »ne more predstavljati kot stališče vseh kristjanov.« Je pač direktno nasprotje osnovnim krščanskim (in naravnopravnim) vodilom: »Ne ubijaj!«

      (Tokrat ne bom o še enem pomembnem vidiku: pri spočetju sta sodelovala dva – posledice pa večinoma ‘zvrnemo’ na žensko: naj se znajde, kot ve in zna?…)

  4. Celovita predstava in svetovanje sta nujna.
    Terminologija kot je “prodajalci smrti” in “naklepni umor” je zelo vprašljiva in za zdravnike, ki opravljajo splav v dobri veri, da pomagajo ženskam v najhujši stiski žaljiva in tendenciozna.

Comments are closed.