Spoštovani,
kako lepo vas je videti v tako velikem številu!
Hvala vsakemu posebej, da ste danes tukaj. Da ste prišli, si vzeli čas. To je res lepo videti, da raste število udeležencev Pohoda za življenje. In bo raslo še naprej! Na to se pripravi, Slovenija, ker smo šele začeli.
Kot ste že slišali, toliko lepega, ganljivega. Hvala še enkrat mladim, glasbenikom, še posebej pa gospem Miri, Stanki in Kseniji, ki so delile z nami svojo ranljivost. Iz srca hvala za pogum. Prepričana sem, da bo obrodil sadove.
Človek je človek, pa naj je od spočetja minilo deset dni ali devetdeset let
Dragi vsi. Mi poveste in celi Ljubljani še enkrat naše geslo?
Enakopravnost se začne pred rojstvom. Tako je. Zakaj pred rojstvom? Vi jim povejte, otroci. Ker smo živi že pred rojstvom, ker smo ljudje že pred rojstvom, ker nam bije srce že pred rojstvom, ker imamo par oči, ušes, par rok, par nog, pljuča, usta … že pred rojstvom. Smo čudoviti že pred rojstvom. Smo dragoceni že pred rojstvom.
In kar je najlepše: Matere to vedo. Čutijo v srcu, da gre za novo človeško življenje, da gre za njihovega otroka. Otroka, ki jim bo podoben, ki jih bo klical mamica … Da, gre za otroka, ki že obstaja. Zato pa rečejo vsi, da je to najtežja odločitev v življenju. Z razlogom to rečejo. Prav imajo! Zakaj? Ker gre za življenje človeka. In ljudje nismo izbira. Nihče nima pravice, da nam vzame življenje. Če si izposodim stavek Lile Rose, ki je bila pred kratkim v svetovno znani oddaji pri dr. Phillu … Ne glede na to, ali si star deset dni, deset tednov, deset let ali sto let, nihče nima pravice, da te ubije. Močne besede resnice.
Ko smo že ravno pri izbiri. Mnogo žensk danes nimajo izbire, četudi nekateri trdijo drugače. Nimajo je. Si je kdo od vas danes za zajtrk zaželel viriato? Ne nihče? Najbrž ne veste, kaj je to. V deželi mojega moža imajo okusne sladice. In viriato je tak puhast sladek trikotni kruhek, oblit z jajčno kremo in na debelo potresen s kokosom. Mmmm, kar stopi se v ustih. Če bi ga poznali, bi si ga zagotovo kdo zaželel.
Ženska, ki zanosi, lahko izbira, če pozna več možnosti, ne le splav
Koliko parov se namesto za smrt svojega otroka odloči za posvojitev? Če bi mamice vedele, kako srce parajoče so zgodbe ponovnega snidenja s svojim otrokom, oddanim v posvojitev, ko postane polnoleten (kot si lahko ogledate v novem filmu Lifemark), bi izbrale posvojitev. Veliko bi jih bilo. Česar ne poznaš, ne moreš izbrati. Se strinjate?
In koliko žensk v trenutku, ko se odločijo za končanje življenja nerojenega otroka, ve, koliko trpljenja in gorja bo to prineslo? Saj ste slišali v zgodbi gospe Mire. Ko bi vedele, da bodo še na smrtni postelji o tem razmišljale. Mislite, da bi zavestno izbrale kaj takega? Ne bi! Nihče si ne izbere, da bo trpel. Abby Johnson, ki jo zelo rada omenjam, direktorica klinike za splave, tudi sama je imela dva, je rekla, da še nikoli ni slišala, da bi ji kakšna mama rekla nekaj v tem smislu: Joj, kako obžalujem, da sem rodila otroka; mnoge pa so jokale pred njo, da obžalujejo, da so odrekle življenje svojemu otroku.
Če ne poznaš izbire, nisi svoboden. Mi smo za izbiro, mi smo za ljubečo izbiro.
Mama lahko izbere, da bo otroka vzgajala, lahko pa to nalogo zaupa paru, ki po tem hrepeni, lahko da otroka v rejništvo. To je ljubeča izbira. Izbira, ki daje možnost, da se z otrokom še kdaj srečaš, kot ste slišali v zgodbi gospe Ksenije. S kakšnim ponosom opazuje svojega sina in ve, da ga je ona rodila. Zato mi organiziramo Pohode za življenje, da bi ženske končno imele izbiro.
Ultrazvočni posnetek otroka v maternici je že zelo jasen
Letos mineva 70, žalostnih 70 let, odkar je na slovenskih tleh dovoljen splav na zahtevo. Zaradi tega smo izgubili blizu 650.000 ljudi. To je četrtina Slovencev. V 70 letih je tehnologija bistveno napredovala. Če moja mami in moja babi nista mogli videti nas, otrok, na ultrazvočnem posnetku, vas danes, dragi otroci, še preden se rodite, starši lahko vidijo kot v kinu. Ne vidijo se več samo neki zmazki, ki jih razume samo ginekolog, vidi se otrok. Popolnoma cel, čudovit, kako v maternici sesa prst, se obrača, zeha, se kremži, se smeji in tudi joka. Vidijo človeka, ki čuti bolečino. In jo izraža. Kdor tega napredka tehnologije ne priznava, je v nasprotju z znanostjo. Ne moremo se več slepiti, dokazov o človečnosti otrok pred rojstvom imamo dovolj. Zato smo mi za življenje, ker smo za znanost!
Če otrokov oče podpre nosečnico, se bo odločila za življenje
Če pa želimo braniti to, kar nam znanost omogoča razumeti, pa potrebujemo moške. Prave moške. Da vas zbudim, če je kdo malo zadremal … Danes je splav v resnici bolj problem moških kot žensk. Preden gredo vsi v luft, naj razložim, zakaj. Kjerkoli po svetu ostanejo v stiku z ženskami po splavu, izvedo, da se velika večina žensk, skoraj nobena, ne bi odločila za ta težak korak, če bi jih oče otroka podprl. Naj ponovim, ker se mi zdi to bistveno, da razumemo vsi. Več kot 80 odstotkov otrok, ki so jih hoteli splaviti, bi preživelo, če bi očetje otrok podprli mamice v času nosečnosti. Nekatere celo rečejo, ko bi me vsaj ena oseba podprla, bi izbrala življenje.
To, da ženski, ki jo ljubiš rečeš: “Kar sama se odloči,” ali: “To je tvoja stvar.” Da izgineš iz odnosa, ko pride do zanositve. To je vsega pomilovanja vredno. Nalagati zgolj na ramena žensk tako težko določitev, kjer gre za življenje otroka, ki sta ga spočela oba, je sramotno za moške. Ali celo pritiskati na žensko, da naj naredi nekaj, kar je tako zelo v nasprotju z njeno naravo, z njenim instinktom, jo siliti, da gre proti sebi. To je nekaj najhujšega, kar se lahko noseči ženski zgodi.
In takih zgodb je ogromno. Zato, dragi možakarji, vi ste tisti, ki lahko zaščitite ženske in njihove otroke. Vi, tukaj zbrani, ste lahko sol in luč drugim moškim. Vi jih lahko dosežete bolj učinkovito kot pa jaz. Vi ste s svojim zgledom, besedo in dejanjem lahko vzor moškim okoli sebe.
Tudi po ranjenosti lahko zraste novo življenje, če se človek odloči za odpuščanje
Če naš glas mediji blokirajo, bomo vseeno našli pot. Saj veste, da že ščepec kvasa prekvasi celo testo. To bomo naredili, dragi Slovenci. Od znotraj navzven bomo prekvasili našo Slovenijo. Zato, naši dragi moški in mladi fantje, vi ste upanje za nas.
Zato vas prosim, da se povežete, saj boste skupaj močnejši in učinkovitejši. Mi vas vabimo v skupino Možakarji za življenje, kjer bomo pripravili strategije in aktivnosti, s katerimi bi lahko dvignili odgovornost očetov na višjo raven. V skupino se lahko vpišete na naši spletni strani.
Bi vas pa rada sedaj v imenu vseh moških in vseh, ki so pritiskali na vas, drage mamice, ko ste bile v krizni nosečnosti ali niste v nas našle opore, ko ste jo tako potrebovale, prosila odpuščanja. Odpustite in zaživite novo življenje, osvobojeno, v miru. Sprava, mir, odpuščanje in upanje sta mogoča in mi smo temu priče. Možnosti pomoči lahko najdete na straneh Zavoda Živim. Tudi iz pepela lahko zraste kaj lepega, vsako zgodbo, še tako težko se da obrniti v dobro. Mi, kristjani se tega še posebej dobro zavedamo. Vsako, še tako ranjeno srce lahko izkusi mir.
Še zaključna misel. Le mati je tista, ki lahko izbere življenje svojemu otroku in mi vam danes obljubljamo drage matere, da bomo vam in vašim otrokom stali ob strani. Niste same!
