Pogumna feministka

Učiteljica, urednica, feministka in publicistka Pavla Hočevar se je rodila 27. junija 1889 na Dunaju. Njen oče Franc Hočevar, kajžar iz Malih Lašč, je vsako zimo na Dunaju prodajal pečen domači kostanj. Tam je spoznal svojo ženo Franjo Bartol, ki je bila na Dunaju služkinja. Pavla je bila njun prvi otrok. Po šolanju na Velikih Laščah in v Ljubljani se je Pavla odločila za pedagoški poklic. Na sokolskem izletu vseslovanskega ženskega kongresa v Pragi leta 1907 se je seznanila z gibanjem za emancipacijo žensk. Svojo učiteljsko pot je začela leta 1908 v Loškem Potoku in jo opravljala z vmesnimi postajami v Trstu itd. vse do upokojitve leta 1946. Navkljub vzponu fašizma je bila 8. 11. 1922 v Trstu soustanoviteljica Ženskega dobrodelnega združenja. Pri tem si je Pavla Hočevar veliko prizadevala za šolske otroke in njihove družine. Izkušnje v Trstu so bile tako bogate, da se je po preselitvi v Ljubljano takoj aktivno vključila v OF. Z idejami in politiko OF se mnogokrat ni strinjala, za kar je kasneje drago plačala. Bila je samostojna in pogumna, saj je ob neki priliki odkrito polemizirala o ženski politiki celo z Borisom Ziherlom. Leta 1947 je komunistična oblast aretirala Pavlo Hočevar in jo vključila v Nagodetov proces. Tudi njo so obsodili in zaprli zaradi vohunjenja. Pavla je namreč leta 1941 vstopila v ilegalno organizacijo levo usmerjenih liberalnih intelektualcev Stara pravda, ki je že leta 1942 izstopila iz koalicije v sklopu OF, ker se niso strinjali glede vprašanja odnosa OF do Draže Mihajlovića, ki so ga imeli za legitimnega predstavnika oblasti v Jugoslaviji. Pavla Hočevar je bila obsojena na 14 let zapora, vendar so jo 9. maja 1952 pogojno izpustili. Sodba je bila razveljavljena šele v demokratičnih procesih leta 1991. Pavla Hočevar je umrla 18. 8. 1972 v Ljubljani.

Foto: dlib