Pogumna feministka

6

Učiteljica, urednica, feministka in publicistka Pavla Hočevar se je rodila 27. junija 1889 na Dunaju. Njen oče Franc Hočevar, kajžar iz Malih Lašč, je vsako zimo na Dunaju prodajal pečen domači kostanj. Tam je spoznal svojo ženo Franjo Bartol, ki je bila na Dunaju služkinja. Pavla je bila njun prvi otrok. Po šolanju na Velikih Laščah in v Ljubljani se je Pavla odločila za pedagoški poklic. Na sokolskem izletu vseslovanskega ženskega kongresa v Pragi leta 1907 se je seznanila z gibanjem za emancipacijo žensk. Svojo učiteljsko pot je začela leta 1908 v Loškem Potoku in jo opravljala z vmesnimi postajami v Trstu itd. vse do upokojitve leta 1946. Navkljub vzponu fašizma je bila 8. 11. 1922 v Trstu soustanoviteljica Ženskega dobrodelnega združenja. Pri tem si je Pavla Hočevar veliko prizadevala za šolske otroke in njihove družine. Izkušnje v Trstu so bile tako bogate, da se je po preselitvi v Ljubljano takoj aktivno vključila v OF. Z idejami in politiko OF se mnogokrat ni strinjala, za kar je kasneje drago plačala. Bila je samostojna in pogumna, saj je ob neki priliki odkrito polemizirala o ženski politiki celo z Borisom Ziherlom. Leta 1947 je komunistična oblast aretirala Pavlo Hočevar in jo vključila v Nagodetov proces. Tudi njo so obsodili in zaprli zaradi vohunjenja. Pavla je namreč leta 1941 vstopila v ilegalno organizacijo levo usmerjenih liberalnih intelektualcev Stara pravda, ki je že leta 1942 izstopila iz koalicije v sklopu OF, ker se niso strinjali glede vprašanja odnosa OF do Draže Mihajlovića, ki so ga imeli za legitimnega predstavnika oblasti v Jugoslaviji. Pavla Hočevar je bila obsojena na 14 let zapora, vendar so jo 9. maja 1952 pogojno izpustili. Sodba je bila razveljavljena šele v demokratičnih procesih leta 1991. Pavla Hočevar je umrla 18. 8. 1972 v Ljubljani.

Foto: dlib

6 KOMENTARJI

  1. Pripomba 1: lepo je, če se pove, od kod se prepisuje
    Pripomba 2: za malo soli bi tudi lahko povedali, zakaj je ostala brez štipendije, in kaj je o njej lepega pisal klerikalni Slovenec 🙂

  2. A je to tista ženska, ki je v Avstrijo nosila pisma za Angleže, da imamo v Sloveniji komunistično diktaturo? Pa jih je prestregel Vosovec?

    Fino in njno je, da se ženske zavzemajo in borijo za spoštovanje žensk in enakopravnost žensk.
    Drugo pa je enakost in borbenost sama po sebi oz. komandantnost.

    Po WW2 so ženske postajale vedno bolj možače in feministka je zame možača. Meni veliko pove, da feministka (podmnožica možač), AFŽjevka ( podmnožica) ali možača zelo težko naveže zdrav odnos z zdravim moškim. Velikokrat ostanejo te “ženske” same ali pa z podrejenimi poženščenimi “moškimi”.

    Ves čas je v igri pri teh možačah, da one ne bodo tlačan in suženj, ampak gopspodar. Takorej jim med moškimi ostanejo samo še slabiči, poženščeni, brezhrbtenični “moški”.

    Nikjer nisem zasledil, da je bila Pavla Hočevar poročena, in če je že bila ali je bil njen mož pomembnen človek.

    Zdrav odnos med moškim in žensko pa je, da si na različnih področjih poiščeta in pustita voditi drug drugemu in da v odnosu nikoli ne prevladuje borba oz. gospodovanje.

    Ni vsaka možača feministka ali AFŽjevka. Možača je tista baba, ki mora ves čas gospodovati, se boriti za nadvlado. AFŽjevke in feminstke hočejo iz tega narediti sistem. Med socialistkami še nisem spoznal ženstvene ženske, lahko je sicer seksi, a je odbijajoča kot oseba.

    Ženska z gospodovalnostjo zgublja svojo ženstvenost, moški s hlapčevanjem svojo možatost.

  3. Šerif Paulie pač ne more iz lastne kože ter, izhajajoč iz lastnih frustracij, ponovno tolče po imaginarnih sovragih. Se bojite avtonomnih in samozavestnih žensk, kokolo? 😉

  4. Razširjene modrosti našega Paulieja: “Ni vsaka možača feministka ali AFŽjevka. Možača je tista baba, ki mora ves čas gospodovati, se boriti za nadvlado. AFŽjevke in feminstke hočejo iz tega narediti sistem. Med socialistkami še nisem spoznal ženstvene ženske, lahko je sicer seksi, a je odbijajoča kot oseba. Primer je Nina Osenar, Vesna Godina, Kombinatke, Spomenka Hribar itd. Seveda je žensko treba poznati, čeprav ji že poteze obraza, body language in prvi pristop (intuicija) pove. So pa določene ženske naučene igrati seksualne vloge podrejenih, revic.” In naš Paulie je celo poročen (ali vsaj tako pravi)!
    Na koncu pa nam svetuje, naj si preberemo kičasti njuejdževski zmazek Johna Graya Moški so z Marsa, ženske z Venere. Sam predlagam bistremu šerifu, naj si raje prečita knjigo Klausa Theweleita Männerphantasien. Zazdelo se mu bo, da se je pogledal v ogledalo. Upajmo le, da ne poči, kajti sicer vemo, da sledi sedem let nesreče. 😉

  5. Izgleda, da tega psička Carlosa vsi ostali ignorirajo, zato se je pa spravil na Pavla, ker je dovolj nov pisec.

Comments are closed.