Pogovor s p. Grünom, zadnji del

3
374

Objavljamo pogovor s p. Anselmom Grünom, ki je nastal v petek, 14. 9. ob njegovem obisku v Sloveniji za oddajo Beremo beremo na Radiu Ognjišče. Pogovor je prevedla Jerica Jerman, avtor pa sem tu podpisani. Oddaja je bila predvajana 27. 9. in je dostopna v audio arhivu. V torek 2.10 je bil na teh straneh objavljen 1. del o knjigah, v petek, 5. oktobra pa je bil na vrsti drugi del o ekonomskih vprašanjih. Danes pogovor zaključujemo s splošnimi temami.

Izročilo cerkvenih očetov, še posebno sv. Benedikta, po katerem živite, poudarja zdrav dnevni ritem. Kako imate sami razdeljen svoj čas? Kdaj in koliko pišete knjige, predavate, se ukvarjate z vodenjem opatije,…?

Najprej moram povedati, da je ritem zelo pomemben. Nekdo je dejal: kdor sledi ritmu, dela bolj učinkovito in bolj trajnostno. Kdor ima dober ritem, se počasneje utrudi.

Torej, dan se začne ob 4.40h, sledi péta molitev, 15 do šestih, nato 25 minut meditacije v tišini, do sedmih, nato zajtrk, molitev v tišini, nato berem do osmih, ob torkih in četrtkih imam mašo zvečer in takrat lahko dopoldne pišem knjige, od 8h do 10h, 11h se ukvarjam z vodenjem opatije, v tem času odgovarjam tudi na pisma – ne samo na poslovna pisma, ampak tudi na osebna pisma, pišejo mi ljudje, ki imajo težave, ob 12.00h imamo péto molitev, sledi kosilo, nato popoldne, ob ponedeljkih popoldne imam vedno pogovore, ki so povezani z administracijo opatije,  pogovarjam se z ljudmi, ki pridejo k meni s svojimi idejami, ki si želijo pogovora, spremljam 6 ljudi, z vsakim se pogovarjam pol ure, to pomeni torej 3 ure, nato je ob 18.00h maša, po njej večerja, sledi pol ure rekreacije, ob 19.30h večerna molitev, ob 20.00h sem lahko v svoji sobi, toda moji večeri so vedno malce drugačni. Ob ponedeljkih in četrtkih imam predavanja v radiju 53 km od samostana. Če se vrnem po polnoči, ne vstanem ob 4.40h, ampak petnajst do šestih.

Priporočate tak ritem tudi za družinsko življenje?

Ni ga mogoče kopirati v družinsko življenje. Ob vikendih imam tudi številne tečaje. Zame je zelo pomembno, da imam rituale, zvečer in zjutraj. To je sveti čas, to je čas, ki pripada meni. Matere in očetje potrebujejo tudi trenutke zase. To je namreč čas, ko lahko zadiham in pridem v stik z notranjimi viri, s tišino, s tišino prostora, v katerem živim. Zaradi tega stopimo v nov dan drugačni.

Pisanje – vloga knjige danes; kam vodi vedno večja priljubljenost družabnih omrežij?

To je zagotovo tendenca, mladi ljudje berejo manj knjig in se poslužujejo drugih sredstev, Facebooka, e-knjig itd.

Toda mislim, da se izobraženi  ljudje rajši udobno usedejo in preberejo knjigo. Ne gre samo za vsebino ampak tudi za kulturo. Ne gre samo za vsebino, ampak za to, da se potopimo v branje. Ko beremo, vstopimo v drug svet, to nam naredi dobro. Knjiga ima zagotovo prihodnost, drugi mediji pa seveda predstavljajo konkurenco.

Ste na FB, berete e-knjige?

Ne, ne berem e-knjig. Pišem in prejemam e-poštna sporočila, toda to ni moj svet. Knjigo raje berem v roki.

Kaj bi sporočili Slovencem v teh časih, ki niso lahki. Tako gospodarska situacija kot izzivi drugod, v medosebnih in družbenih odnosih. Kje naj človek išče sidro, pomoč, varno zavetje?

Kriza je vedno priložnost, da premislimo, če je z gospodarstvom in z našimi vrednotami vse v redu. Krizo je mogoče premagati samo, če se bomo vrnili nazaj k starim vrednotam: pravičnost, pogum, zmernost in modrost in h krščanskim vrednotam, ki so vera, upanje in ljubezen. Gospodarstvo ne more obstajati brez zaupanja. Danes je vse nadzorovano, preverjeno. To je zapravljanje energije. Krščanske vrednote so tudi izviri, če živimo iz teh izvirov, imamo drugo moč.

Upanje, upanje v gospodarstvu, pomeni upanje na bolj izpolnjeno, boljše življenje. Pomembna je tudi ljubezen. Podjetje lahko dobro vodim, če ljubim svoje sodelavce. Te vrednote so potrebne.

Včasih me vprašajo,  zakaj nemška podjetja kljub krizi evra trenutno dobro stojijo.  Za to obstaja več razlogov. Eden izmed njih je zagotovo ta, da so številna podjetja v zadnjih 10-ih letih poskušala živeti vrednote, ne samo na videz, ampak zares. Več vodij podjetij se je obrnilo name, npr. podjetja BMW, Deimler. To so premišljena podjetja. Pri tem ne gre za muho enodnevnico, odločili so se, da bodo spoštovali vrednote, in to je na dolgi rok zelo dobro, medtem ko so v drugih deželah pozabili na vrednote in jih je zanimal samo denar in so zato postali brutalni in nepravični.

Razočaranje slovenskih kristjanov zaradi finančnega poloma mariborske škofije. Kako naj kristjan odgovori na ta izziv, kako naj sprejme to razočaranost. Marsikdo je namreč razočaran zaradi slabe finančne situacije.

Pomembno je, da vzame Cerkev razočaranje ljudi zares in da poišče neko novo pot. Mislim, da je razočaranje vedno prisotno, ko Cerkev ne dela prav ali pravično. Pomembno je, da to razočaranje ni preveč zagrenjeno. Potrebno je premisliti, kako bi lahko Cerkev bolj primerno delala z denarjem in bi bila zaradi tega lahko za zgled.

Na primer švicarsko podjetje Nestlé je bilo vedno tarča kritik zaradi svoje politike, toda kritike so vzeli resno in so spremenili svoje poglede, npr. glede ekologije. Razočaranja ne smemo upravičevati, braniti, priznati je potrebno, da smo narobe gospodarili, toda zadevo bomo vzeli resno in skupaj s strokovnjaki bomo poskusili boljše delovati.

Pomembno je, da nas razočaranje ne ohromi, ampak da gremo polni upanja naprej v prihodnost.

Foto: Blaž Lesnik

Pripis uredništva: avtorju in Radiu Ognjišče hvala za ponujeno možnost objave.


3 KOMENTARJI

  1. “Pomembno je, da vzame Cerkev razočaranje ljudi zares in da poišče neko novo pot. Mislim, da je razočaranje vedno prisotno, ko Cerkev ne dela prav ali pravično. Pomembno je, da to razočaranje ni preveč zagrenjeno. Potrebno je premisliti, kako bi lahko Cerkev bolj primerno delala z denarjem in bi bila zaradi tega lahko za zgled.”

    Aktualno priporočilo.

  2. Uredništvu hvala za objavo. Intrvju je bilo vredno prebrati, kot je vredno brati Grünove knjige.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite