Pogovor s Filipom Terčeljem

Foto: Štulčeva domačija v Davči, približno tako je zgledala na dan umora Filipa Terčelja in Franca Krašne.

Rodil si se v Grivčah, v župniji Šturje. Oče Filip te je učil delati, mama Marija pa te je učila sočutja do ubogih. Postal si garač za širjenje Božjega kraljestva, služabnik ubogih, bolnih, preganjanih in zatiranih.

Vzgojitelj otrok in mladih, voditelj duhovnih vaj in katehet; spodbujaš nas k premišljeni pedagogiki in vzgojnemu poslanstvu.

Velik domoljub; svariš nas pred nacionalizmom.

Učitelj, velik pridigar in organizator shodov; usmerjaš nas k Soncu – Kristusu.

Učitelj učiteljev in vzgojitelj vzgojiteljev, napisal si učbenik Mati uči otroka moliti.

Večkrat si bil v zaporu. Samo ti in tvoji mučitelji veste, kaj si doživljal v goriškem, koprskem, ljubljanskem in davškem zaporu. Junaško si prenašal mučenje, a zdravje se ti je skrhalo, posledice zaporov si nosil s seboj do svoje smrti.

Konfiniran si bil v Campobasso, kjer si bil tako ponižan, da si si želel smrti.

Da rešiš svoje življenje in narediš še veliko dobrega si postal begunec. Iz takratne Italije si zbežal v Jugoslavijo. Zadnjih 12 let pred smrtjo si preživel v Ljubljani.

Hvala za vse liturgične pesmi, ki si jih napisal. Okoli 120 jih poznamo. Na različne melodije so uglasbene okoli 340-krat. Še vedno nastajajo nove melodije na tvoja besedila. Prebudi v nas zavedanje, da smo v nebeški liturgiji med seboj zelo tesno povezani. Prosimo te, da skupaj z nami moliš za Božjo pomoč in Marijino varstvo.

Nisi bil le učitelj in voditelj bogoslužja, ljudem si pomagal na mnogo načinov, finančno, s hrano, pogovorom, pisanjem raznih priporočil… Uči nas dejavne ljubezni.

Dušni pastir duševnih bolnikov. Stanoval si med duševno bolnimi.  Leta 1938 si napisal razpravo: Psihiatrija in pastoracija – dušnopastirsko delo z umobolnimi.  Nato si napisal še eno knjigo o delu z duševno bolnimi. Žal sta bili obe knjigi po tvojem umoru izgubljeni in nikoli natisnjeni. Bodi priprošnjih za naše telesno, duhovno in duševno zdravje.

Preganjali te niso le fašisti, temveč tudi lastni rojaki. To te je bolelo bolj, kot fašistično preganjanje. Doživljal si klevetanje, blatenje in podlo ovajanje. Tožili so te, da si zločinec in narodni izdajalec. S to nalepko si odšel v grob.

Samarijan, v vaseh pod Ratitovcem si se zavzemal za ljudi, ki jih je povojni komunistični režim barbarsko pobijal in iz njihovih domov izganjal v Avstrijo.

Mučenec, po prazniku sv. Treh Kraljev, si bil skupaj s svojim sobratom zverinsko umorjen. Nekateri so se s tem hvalili, nosili so tvojo obleko in čevlje. Počasi pa je za nekatere morilce breme umora postajalo pretežko in so se zapili, naredili samomor… Trmast, kot si, se boriš tudi za njihovo dostojanstvo. Kdo te more razumeti!

V nebesih si pridružen Modrim z Vzhoda, ki so bili znanstveniki, odprti za Resnico. Niso nasedli predsodkom in lažem, niso verovali mitom in se niso ujeli v Herodovo zanko. Skupaj z njimi nam pomagaj, da se bomo v ponižnosti zavzemali za dostojanstvo vsakega človeka in bomo tudi mi pokleknili pred učlovečenim Odrešenikom.