Sto let po smrti ima Janez Evangelist Krek šolo, ki nosi njegovo ime

3
223

Sto let po smrti Janeza Evangelista Kreka ima ta prijatelj in vodnik mladih ter vseh Slovencev in ljudi dobre volje v rodnem kraju na Slemenih nad velikolaško pokrajino, ob cerkvici sv. Gregorja, šolo, ki nosi njegovo ime. Štiri leta je rasel na prostranosti in odprtosti slemenske občine in njenih prebivalcev. Še bolj sta ga oblikovala šegavost Sodraščanke njemu tako ljube matere Marije in gorenjska treznost in preudarnost očeta Valentina, ki sta polagala prve temelje bodočemu voditelju našega naroda.

Krek je svoj socialni program leta 1892 na prvem katoliškem shodu v Ljubljani začel z življenjskim geslom: »Delavcem ne delimo milosti prač pa pravico.« Enako je opozoril na težak položaj kmetov, ko je v Črnih bukvah kmečkega stanu zapisal: »Kmetu se slabo godli.« Dobro je poznal krivične razmere in nakazoval rešitve, kako popraviti krivice družbeno prizadetim. Ta naloga je še vedno aktualna tudi v sodobni družbi. Ob stoletnici smrti Ivana Cankarja je dobro spomniti, kako je Krek tudi Ivanu Cankarju s Črnimi bukvami pomagal bolje razumeti razsežnosti družbenih neurejenosti. Občutljivi in vestni Ivan Cankar je po hlapcu Jerneju v Očenašu naslovil na Boga zahtevo po Božji pravičnosti na svetu. Ko so Jerneja zaprli v ječo, Cankar žalosten ugotavlja: »Takrat se je zgodila krivica, ki je svet še ni doživel«.

Delavcem in vsem tistim, ki iščejo delo in hodijo s trebuhom za kruhom se še danes godijo v nebo vpijoče krivice. Številni celo umirajo od lakote in bolezni. Že v Krekovem času se je začel križev pot modernih nomadov, ki so morali in morajo zdoma v tuje kraje. Žrtve križevega pota begunstva, trgovcev z ljudi, predvsem pa vélike požrešnosti bogatih so ljudje v vojnah, lakoti in množični smrti, doma ali na poti v obljubljeni svet. Tudi pri nas v širši družbi ali celo v družinah otroci in mladi niso vedno deležni dovolj človeške pozornosti. Mladi upravičeno pričakujete, da bo svet bolj pošten in prijazen. To je klic po dobroti in hrepenenje po ljubezni in človeški izpolnitvi doma, v šoli in v širši družbi.

Spoštovanje in upoštevanje vsakega človeka, je bilo Krekovo vodilo. Za to je treba ljudi usposabljati in izobraževati. Odločilen je živi življenjski zgled: zgled dobrega človeka, dobrega strokovnjaka, vzgojitelja, učitelja in tudi političnega voditelja. Ob takih zgledih se boste tudi mladi lahko usposabljali za samostojno pot v življenje. Poleg osebne in poklicne usposobljenosti, zrelosti in samostojnosti pa je naloga države ustvarjati in zagotavljati tudi enakopravne pogoje za vse. Obenem je stalno treba spodbujati solidarnost in sodelovanje, ki premagujeta človeško sebičnost in usmerjenost le v lastne interese. Hrane je na svetu dovolj za vse, če smo bolj pripravljeni deliti med seboj. Upoštevanje drugih je pot do blaginje vseh skupaj.

Človek je tekmovalno bitje. Kot trdi Darwin, hoče premagati in nadvladati drugega, mu vzeti stvari in si jih sam prilastiti. Otroci imate izkušnjo, da vsak izbira tisto igračo, s katero se igra bratec ali sestrica, sošolka ali sošolec. Danes nas potrošniška miselnost spodbuja, da hočemo imeti vse več igrač od telefonov do računalnikov, avtomobilov in stvari, ki lahko celo niso nujne za življenje. Zato pa imajo eni veliko in preveč, drugi pa premalo in ne dovolj za preživetje. Krek spodbuja k vzajemni ljubezni do človeka, k sodelovanju in povezovanju. Vzgajati človeka zadrúžno, za povezanost in delitev, pomeni učiti se premagovati sebičnost in deliti duhovno in tvarno bogastvo.

Človek je sposoben sodelovanja, saj nas k temu sili narava sama, krščanstvo pa nas še bolj spodbuja k delovanju za druge, je poudarjal Krek. Poslanstvo vsakega kristjana, posebej duhovnika, je živeti in delati za drugega. Jezus Kristus nam je predstavil Boga kot očeta vseh ljudi, zato smo med seboj sestre in bratje. Psihologi danes ugotavljajo, da le nista pri človeku glavna sebičnost in izrivanje, kot so učili Darwinovi nasledniki in radi poudarjajo ekonomsko-politični teoretiki. Že naša genska zasnova nas sili k sodelovanju. Človek dolgoročno bolje živi, če sodeluje z drugimi. Ko mati otroka, ki pride na svet, vzame v naročje in ga stisne k sebi, mu omogoči življenje in preživetje. Njegovo nadaljnje življenje si težko predstavljamo brez sodelovanja in medsebojne delitve. Kako bi mogel otrok preživeti brez drugih: staršev, vzgojiteljev in učiteljev, duhovnikov, ki mu omogočajo vstop v življenje. Le skupaj z drugimi lahko rešujemo probleme in zahteve življenja. Skupaj smo močnejši, bolj zadovoljni in predvsem prek sodelovanja postajamo srečnejši ljudje. Sreča je namreč v srečanju. Srečanje pa vključuje pripravljenost sprejemati drugega, deliti z njim življenje in si izmenjavati izkušnje. Kdo še ni okusil topline trenutkov, ko sogovorniki po dobrem pogovoru v tišini začutijo moč duha, ki povezuje in osrečuje.

 Vzgoja in izobraževanje mladih

Janez Evangelist Krek se je zavedal, da se oblikovanje človeka začne v rani mladosti. Na Dunaju se je družil s slovenskimi študenti ter jih navduševal za družbeno dejavnost. Takoj po prihodu v Ljubljano je spet začel zbirati okrog sebe mlade. Njegova soba je postala mladinski krožek, kamor so hodili kasnejši književniki, duhovniki in družbeni delavci, med njimi pesnik Župančič, pisatelj Cankar in drugi. V njegovem stanovanju v stolnem župnišču so mladostne izkušnje dopolnjevali v znanju jezikov, književnosti in v družbeno-političnem usposabljanju. Krepili so umetniški čut, se poglabljali v veri in sodelovanju ter utrjevali ljubezen do svojega naroda. Cankar je zapisal, da je bila to bogata šola življenja. Kreka je označil za človeka, ki dobro pozna družbeni položaj in zna pokazati pota njegovega razreševanja. Na poti iz Ljubljane na Vrhniko je v kočiji odkril Krekove Črne bukve kmečkega stanu, ki so mu potrdile Krekovo izjemno poznavanje socialnega položaja pri nas.

Janez Evangelist Krek je mentor in vodnik mladih. Bogoslovce je navduševal za narodnostno socialno in politično delo in v njih je kasneje dobival mlade duhovnike, ki so po Sloveniji pod njegovim vodstvom odpirali krščansko-socialne izobraževalne ustanove, vodili delavska društva in organizirali kmečke zadruge. V vsem svojem delovanju je poudarjal pomen izobrazbe in urjenja socialnih veščin kot bi rekli danes, kar je podlaga za človekovo uresničevanje v družbi. Ljudi je znal nagovoriti, dvigniti, opozoriti na njihove sposobnosti in jim v stiskah pomagati, da odločneje stopijo na pot življenja. Vsestranska vzgoja in izobraževanje vodita k blaginji posameznika in naroda. Krek je bil šolnik v najširšem smislu te besede: izobraževalec, vzgojitelj in mentor in opora ljudem na njihovi poti v življenje.

Delo za narod

Nekoč je Janez Evangelist Krek dejal: »To noč se mi je sanjalo, da sem bil v Nemčiji obsojen na smrt. Preden so me obglavili, sem hotel imeti še – nagovor za ljudstvo.« Krek je bil človek za ljudi, srce v sredini svojega ljudstva, vedno pripravljen deliti z njimi življenje. Hotel je postati časnikar, a je začutil, da bo kot duhovnik še bolj uspešno dvigal in usmerjal svoj narod. »Želi bomo mi na Jugu samo to, kar si bomo sami pridelali.« Danes ni nič drugače. Kadar tožimo, da nam politiki ali duhovniki ali drugi ne naredijo dovolj, zavihajmo rokave po Krekovem zgledu, se povežimo in začnimo sami skupaj orati ledino. In brazde bodo pognale semena, zemlja bo obudila novo življenje.

Spoštovani! Naj v tej šoli Krekovega imena poganjajo kreposti, naj vlečejo njegovi zgledi nesebičnega dela za človeka in za ljubi mu slovenski narod. Pokončna dekleta in fantje, žene in možje naj se krepijo iz njegovih korenin: iz dolenjske šegavosti in gorenjske odločnosti, predvsem pa nesebične ljubezni do vsakega človeka in celega naroda. Naj nas vse bodri in združuje njegova bogata osebnost in njegova oporoka Slovencem. Vera je gonilna sila človekove moči in delovanja, ljubezen do človeka krepi izmenjavo dobrin ter zagotavlja blaginjo vseh ljudi, je zatrjeval Krek. Ljudje so ob njegovi osebnosti postajali bolj povezani in so z večjim upanjem zrli v prihodnost. Naj po njegovem zgledu mladi in mi vsi postajamo tudi danes v vzpodbujevalci in sprožilci življenjskih energij, da bo še bolj cvetelo življenje naroda in naše samostojne države, za katero smo se odločili pred tridesetimi leti! Tudi danes, kot v njegovem času, naj sodelovanje, povezanost in združevanje moči prinaša blagoslov naši domovini in vsem ljudem dobre volje. Naj med nami tudi danes vstajajo ljudje kot so bili Janez Evangelist Krek, Cankar, Maister, Korošec, Ehrlich, Terčelj in drugi, ki so delovali in umirali za svoj narod. Le začeti je treba, pravi Janez Evangelist Krek.

S poimenovanjem šole pri Sv. Gregorju po Kreku ste počastili svojega rojaka in se zavezali, da boste v njegovem duhu nadaljujete to delo. Po njegovem zgledu in priprošnji naj Vaša prizadevanja v vzgoji in izobraževanju ter pri vsem drugem delu obrodijo bogate sadove za Vas, Vaš kraj, občino in celotno našo domovino!

3 KOMENTARJI

  1. Takih prispevkov je povsod premalo.
    “Hrane je na svetu dovolj za vse …”
    Slovenija lahko prehrani 4 milijone ljudi. En milijon ljudi več bi lahko prehranili, če bi bolj skrbeli za svoje zdravje s tem, da se ni bi prenajedali, in prav toliko ljudi več bi lahko prehranili, če ne bi metali hrane stran.

Prijava

Za komentiranje se prijavite