Avtor: Stanislav Kovač. Vir: Finance. Izražanje nezadovoljstva protestnikov nad pravno državo ni nič novega, saj je neučinkovitost organov pregona, tožilstva in pravosodja že dve desetletji ena izmed glavnih značilnosti slovenske tranzicije.
……
Kaplja čez rop Zdenke Cerar
Tožilka Cerarjeva je leta 2010 v državni zbor poslala tudi poročilo o oškodovanju družbenega premoženja podjetij, bolj znanega pod imenom divja privatizacija. Po tedanjih podatkih državnega tožilstva so bile vložene ovadbe zoper osumljene v 492 podjetjih. Leta 2004 so bili v tedniku Mag (Varuhi kraje stoletja, številka 28) objavljeni osveženi podatki o sodnem izkupičku divje privatizacije: na pravnomočne kazni so bili obsojeni le trije posamezniki, in še to tisti, ki se niso uvrščali v vrh gospodarskega esteblišmenta.
Cerarjeva je tožilske vrste zapustila spomladi 2004 po izbruhu tožilske afere Železnik in po aferi celo napredovala. Ne boste verjeli: postala je pravosodna ministrica v tedanji Ropovi vladi in podpredsednica takrat vladajoče LDS. Politično napredovanje Cerarjeve s položaja generalne državne tožilke na ministrski stolček in na mesto podpredsednice tedaj vladajoče LDS sodi med največje kaplje čez rob v slovenski tranziciji. Dolgoletna državna tožilka Cerarjeva se namreč uvršča med tiste posameznike v državi, ki so objektivno najbolj odgovorni, da po več kot 20 letih tranzicije v Sloveniji še vedno prevladuje mnenje, da se pri nas gospodarski kriminal splača. Če bi Cerarjeva kot dolgoletna prva državna tožilka uspešno preganjala gospodarski kriminal, bi bilo danes precej drugače. Meja med dovoljenim in nedovoljenim ne bi bila zabrisana, moralne vrednote ne bi bile tako na dnu, nezaupanje v družbi ne bi doseglo popolnega razkroja.
Miro Cerar, zakaj molčite o škandalu matere tožilke?
Osem let po opisanem škandaloznem primeru napredovanja generalne državne tožilke Cerarjeve v visoko politiko smo v Sloveniji priča demonstracijam, ki jih v medijih skoraj vsak dan razlaga pravnik Miro Cerar, sin iste Zdenke Cerar. Mediji so iz Cerarja naredili veliko zvezdo, nekakšno pravno, politično in celo moralno avtoriteto v državi, ki trdi, da je bilo nujno, da je ljudstvo spregovorilo na protestih, ker je politika izgubila stik z realnostjo in življenjem ljudi. Sin Zdenke Cerar krivdo za izgubo zaupanja prebivalstva v državo išče v trenutni vladajoči eliti, očita ji pomanjkanje čustvene in družbene inteligence ter jo poziva k odstopu. Hkrati isti Cerar molči o številnih preteklih škandalih vladajočih političnih elit, ki so po letu 1990 zabijali klin v čelo naši pravni državi in jih močno pooseblja prav njegova mati, nekdanja prva državna tožilka in potem še visoka političarka LDS Zdenka Cerar.
Cerar nasprotuje reformi pravosodja
Miro Cerar ni samo oseba, ki vsak dan polni TV-zaslone in udarne medijske strani, ampak so mu nekateri pripisali skoraj že božanski status in ga povzdignili v člana »sveta modrecev«. Spomnimo na lanski predlog predsednika agrokomunistične stranke nacionalnih interesov Radovana Žerjava, ki je Cerarja predlagal za enega izmed članov »sveta modrecev«, ki naj bi po Žerjavu kar nadomestil parlamentarno demokracijo. Zdaj se Cerarjevo ime znova pojavlja med kandidati za »svet modrih Slovenije« (SMS), ki naj bi po padcu vlade in umiku vseh parlamentarnih strank prevzel oblast v Sloveniji.
Izjemno vplivni Cerar v javnosti izstopa tudi kot glasen kritik vladnih predlogov reforme pravosodnega sistema, ki vključujejo reelekcijo sodnikov in okrepitev sodnih svetov s sodnimi strokovnjaki mednarodnih sodnih institucij in vrhovnih sodnikov drugih držav EU. Reformne predloge označuje kot pravno absolutno nesprejemljive in skoraj sramotne, čeprav zgoraj prikazani grafi o katastrofalni neučinkovitosti naše pravne države jasno kažejo, da Slovenija nujno potrebuje tudi reformo pravne države, če hočemo vzpostaviti spodbudno institucionalno okolje za gospodarski razvoj ter povečati zaupanje prebivalstva v parlamentarno demokracijo in tržno gospodarstvo.
Ko roka roko umije
Po poročanju medijev je Cerar na nedavnem srečanju v organizaciji AmCham o demonstracijah dejal, da so usmerjene proti sistemu, kjer »roka roko umije«, saj so državljani izgubili zaupanje v takšno državo. Cerar seveda nikoli ne spregovori o škandalu matere tožilke in njenem odhodu v visoko politiko, saj bi ob tem trčil na družinski sistem »roka roko umije«. Potem Cerar sploh ne bi bil več Cerar, kakršnega slikajo mediji, ampak bi proti njegovi materi, nekdanji tožilki in podpredsednici LDS, danes morali protestirati na ulicah s sloganom »Hočemo pravno državo«.
Zgodba o sinu in materi Cerar je klasična zgodba o tem, zakaj je naša država po letu 1990 v resnici padla tako globoko: ker v majhni, zaprti in zatohli Sloveniji vlada družinski sistem, kjer vsaka roka roko umije!
Vir: Finance
