Narodni muzej Slovenije je v sodelovanju z Unescovim Regionalnim uradom za znanost in kulturo v Evropi pripravil razstavo z naslovom Podobe Balkana – identiteta in spomin v dolgem 19. stoletju. V spremnem gradivu so zapisali, da so razstavo pripravili v prepričanju, da pri narodih in njihovi zgodovini ne gre vedno le za razhajanje. Nasprotje od razhajanja pa sta povezovanje in skupnost. Ta dva pojma imata še posebno moč v času krize. To je bilo izhodišče za posebno aktivnost v Narodnem muzeju Slovenije v času razstave, za skupinski proces World caffe na temo moč skupnosti, ki je bil v četrtek 25. aprila. Ob omembi Balkana se najbrž hitro porodijo različne asociacije, povezane s spomini na nekdanjo skupno državo, na služenje vojaškega roka v nekdanji armadi, na vojno za samostojno Slovenijo, na izraze jugonostalgije v sedanji krizi. V procesu World Caffe seveda ni šlo za obujanje jugonostalgije, ampak za vprašanja delovanja skupnosti v narodih in še posebno naše slovenske skupnosti v sedanjem času. Ta metoda poteka v obliki pogovora na določeno temo za omizji (asociacija na kavarniški ambient), pri katerih si udeleženci pogovore vizualno ustvarjajo z zapisi in se pri mizah občasno zamenjajo. Le tako imenovani gostitelj omizja ostane in prenese vsebino pogovora novim članom omizja. Rezultate pogovora vseh omizij na vsem viden način zapisuje moderator. Ta večer v Narodnem muzeju Slovenije je moderirala mag. Marjeta Novak, komunikologinja in profesionalna moderatorka.
Odziv skupnosti na krizo
V krizi smo že najmanj 30 let. To je bil odgovor znanca iz Makedonije, ki ga je moderatorka dobila na vprašanje, kako tam živijo v času krize. In kaj je pri življenju v krizi za njih najbolj pomembno? Medsebojna pomoč, človeške vezi, ali po domače: držati skupaj, pomagati si. V krizi smo seveda tudi v Sloveniji, življenje se je v primerjavi s časom pred petimi ali sedmimi leti za mnoge poslabšalo. Kriza torej pri nas ne traja desetletja, kako pa se nanjo pri nas odzivamo kot človeška skupnost? Nas je razmeroma veliko blagostanje pred krizo in posledično potrošništvo popolnoma odtujilo, ali smo še zmožni kaj narediti drug za drugega?
Osebne izkušnje in vrednote skupnosti
Odziv skupnosti na težave v krizi najbolj pristno doživimo na lastnih izkušnjah. Kdaj in v kakšnih težavah smo bili, ko nam je pomagala skupnost, kakšne vrednote so se pri tem pokazale? Za omizji v Narodnem muzeju Slovenije so se ta večer pokazale mnoge pozitivne izkušnje, ki kažejo, da v časih, ko zgleda vse razdeljeno, sovražno, pasivno, nasprotujoče, pesimistično, še živijo pozitivni učinki skupnosti, v katerih odsevajo sočutje, empatija, zaupanje, solidarnost, sprejemanje, pripadnost, skrb za drugega, podpora. Oživeli so spomini na moč skupnosti v osebnih katastrofah, ob izgubi bližnjih, ob naravnih ujmah, izgubah službe in sredstev za preživljanje in še mnogih drugih preizkušnjah.
Kjer so stiske in vrednote
Če bi sodili po negativnih političnih in gospodarskih vesteh, bi težko našli mesta, kjer se izražajo stiske in problemi, a tam tudi živijo najboljše vrednote v odzivih nanje. Pa vendar ta mesta obstajajo in nam lahko vlivajo pogum in zaupanje v premagovanje krize na človeški osebni ravni, ki je sicer pogosto najbolj prikrita. Udeleženci večera World caffe v Narodne muzeju Slovenije so jih odkrili in navedli kar precej: Prostorož – prostovoljci, ki olepšujejo mesto z zasajanjem rož, Karitas, ki z mnogimi majhnimi prispevki darovalcev lajša življenje tisočem ljudem v stiski, skavti, ki imajo v svojih zakonih dobra dela za bližnje, delovne akcije študentov v Mariboru, s katerimi pomagajo k oživitvi kulturne dediščine, oratoriji, ki jih po zgledu salezijanske redovne skupnosti izvajajo za mlade mnoge župnije, kulturno dobrodelni Festival mladinske altruistične kulture, v katerem izkušeni umetniki pomagajo mladim, akcija Očistimo Slovenijo, v kateri deset tisoči strnejo svoje moči v sodelovanju za čistejše okolje, čajanka za ostarele v bloku v Ljubljani, Klinika za osebe, ki nimajo zdravstvenega zavarovanja, Pro – bono pravna pomoč za tiste, ki si te pomoči ne morejo plačati, eko – vasi za trajnostno samooskrbo. To je le nekaj primerov skupnosti in dejavnosti, ki s solidarnostjo in čutom za ljudi v stiskah ter s prostovoljstvom in novimi idejami ter praksami kažejo prijaznejši obraz za življenje v krizi.
Misel za domov
Ob koncu World caffe večera v Narodnem muzeju Slovenije, smo bili udeleženci povabljeni k oblikovanju misli, ki jo bomo s tega večera odnesli domov. Pomislil sem na nasprotje med asociacijami ob besedi Balkan – njegovimi vojnami in krutostmi skozi zgodovino ter potekom večera na temo moč skupnosti. Vprašanja za spodbudo pogovora so bila oblikovana tako, da se nismo vrteli okrog pritoževanj in obtoževanj v zvezi s krizo, ampak z reševanjem in blaženjem njenih posledic, torej z iskanjem rešitev. Menim, da je ob jasnem spoznanju problemov, iskanje rešitev edina prava pot. Medsebojna obtoževanja zmeraj vodijo le v močvirje iz katerega ni poti. To velja tako za politično raven v družbi, kot tudi za medsebojne odnose v vseh vrstah skupnosti.
Foto: Tone Lesnik
