Matej Kovač: So med nami moralistični nastopači in hinavci

14
620

Matej Kovač: Ljudje, ki ne praznujejo božiča, razkazujejo svoj cinizem in nihilizem foto: Klemen KorenjakSodobne komunikacije nam omogočajo, da široki javnosti demonstriramo svoje vrline oziroma kreposti. Slabost človeške narave je, da se mnogi radi kažemo bolj krepostne, kot v resnici smo. Za ravnanje, ko posameznik želi v očeh drugih pridobiti ugled zaradi svojih moralnih stališč, se vse bolj uveljavlja izraz »signaliziranje krepostnosti« (angleško: »virtue signalling«). Izraz je mišljen slabšalno in pokriva vse oblike moralističnega nastopaštva. Tradicionalni izrazi, kot so hinavščina, hipokrizija ali farizejstvo, so bolj ostri in označujejo primere, ko osebe ne delujejo v skladu s prepričanji, ki jih javno razglašajo. Signaliziranje krepostnosti je osredinjeno bolj na ustvarjanje lepega vtisa v javnosti kot na razkorak med govorjenjem in delovanjem.

Kaj v resnici pomeni besedna zveza »podnebna pravičnost«

Dober primer signaliziranja krepostnosti je bila množična udeležba mladih na »podnebnem štrajku« za »podnebno pravičnost«. Šolske oblasti so verjetno ugotovile, da je za prihodnost mladih zelo koristno, če se čim prej in čim bolje izmojstrijo v signaliziranju krepostnosti, saj so odobrile udeležbo na štrajku v času pouka. Da je »podnebno izobraževanje« učinkovalo tako rekoč hipno, so dokazovali številni mladi, ki so v kamere pripovedovali, kako krepostni so, ko gre za skrb za okolje. Za ustrezno politično sporočilo stavke so poskrbeli aktivisti slovenskih levih strank, ki so dogodek izkoristili za redukcijo ekoloških problemov na marksistično dogmo o izkoriščevalcih in o izkoriščanih.

Priznam, da ne razumem, kaj pomeni besedna zveza »podnebna pravičnost«. A glede na zgodovinske izkušnje, ko so diktatorski režimi in demagogi zlorabljali besedno zvezo »socialna pravičnost«, sem vedno skeptičen, če pravičnost dobi še kakšen pojasnjevalni pridevnik. Predvidevam, da tudi večina udeležencev štrajka ne ve, za kaj gre pri podnebni pravičnosti. Morda bo podnebna pravičnost nastopila, če se bo udejanjilo pet zahtev organizatorjev dogodka: (i) da se pri gradnji elektrarn in drugih ekoloških gradnjah promovira zadružništvo, (2) da se pospešeno preide v pravično, brezogljično in krožno gospodarstvo, (3) da se do 2030 zapre TEŠ in Premogovnik Velenje, (4) da čim prej preidemo na lokalno pridelano in večinoma rastlinsko prehrano ter (5) da se izpusti v prometu znižajo za 40 % do leta 2040.

Politiki, ki so se postavili v soj žarometov in signalizirali javnosti, kako delijo skrb za okolje z mladimi, morajo sedaj te zahteve bodisi argumentirano zavrniti ali pa se zavezati za njihovo uveljavitev. Če ne storijo nič od tega, se jim lahko upravičeno očita, da so moralistični nastopači in hinavci.

Prispevek je bil prvič objavljen v tedniku Družina (letnik 68, št. 13)

14 KOMENTARJI

  1. Teh 5.tock so dobri podnebni cilji. Lokalni. Za resevanje globalnega problema. Lokalno ne bo dovolj. A v redu je zaceti pri sebi. Velika napaka na nivoju drzave je bilo investirati v TES6 namesto v drugi blok nuklearke.

    Uresnicevanje teh ciljev posega v svobodno trzno gospodarstvo. Z elementi centralno planiranega. Brez trzne ekonomije ne gre, a 100 procentna svoboda je zgolj teoreticna dogma. Prav je, da je trzisce delno in po pameti vodeno oz. usmerjano v prid ljudi in stvarstva. Ekosocialna trzna ekonomija.

    In prav je, da se otroke in mladino vzgaja v prid spostovanja soljudi in narave. In podpira taksne njihove lastne pobude. Razveseljuje me, ce se mladina ne obnasa le anarhisticno-razdiralno ali le v prid partikularnih interesov in le v dobro lastnega ugodja.

  2. Podnebna pravičnost je še ena skovanka, ki jo je levica skovala za svojo propagando. Kot kopica drugih visokozvenečih izrazov.

  3. Čudno se mi zdi, da so tako aktivni in konkretni pri podnebnih razmerah, ne pa tudi pri zdravstvu, kjer je vse bolj dokazljivo in še bolj pereče in za nameček še mafiozno.

  4. Zanimivo, da štrajk proti stvarstvu dopuščajo in celo organizirajo, pa čeprav imamo malo vpliva nanj.

    Ne dopuščajo pa štrajka za odpravo tistih napak , ki so rezultat napačne politike in človekovih slabosti.

  5. Gre za čisto zlorabo intelektualne poštenosti. Za zavajane mladine, ki se je iz časov uporništva proti oblastem (kar je nekaj normalnega), prelevila v oblastniško pozicijo vseh nad vsemi. Zlasti slovenska tla so zelo plodna za take manipulacije. Pri nas je virtue signalling že kulturna stalnica.
    Zmanjšanje izpustov v prometu za 40%? Vsaj v tej točki ne bom politikom ničesar zameril, če ne bodo nič storili. Bojim se pa, da nas čaka veliko teroriziranja zaradi tega. Sam gotovo ne bom ničesar prispeval v tej smeri. TEŠ pa zdaj, ko ga imamo, je tu. Najbrž še lep čas ne bo rentabilen,ker je elektrika na prostem trgu cenejša. To je največja katastrofa TEŠa.
    Pozdravljam pa najnovejšo EU direktivo o prepovedi plastike za enkratno uporabo. To bi bilo super, če bi le to znali kako izpeljati. Ne predstavljam si jogurtov brez lončka. Ampak bi bil pa to velikanski napredek, kljub temu, da to dviguje cene na trgu. Ampak, če bi izvzeli prehrambeno industrijo, sem takoj zato. Če kupim miško za računalnik, res ne rabim super plastične embalaže, samo zato, da jo vržem stran.

    • “Ne predstavljam si jogurtov brez lončka. ”
      ================
      Iz Švice sem prinesel cca 10 lončkov iz tenkega temnorjavega stekla (cca 200 ml) v katerih so prodajali jogurt zaprt s plastičnim pokrovčkom. V njih sem potem sam doma delal jogurt. Lončki so bili vračljivi. Pokrovčki pa so počasi razpadli.
      V Jugi so včasih prodajali podobno, samo pokrovčki so bili iz papirja.

  6. Slabo sem prebral, očitno. Še enkrat berem teh 5 točk. Ne podpiram niti ene! Mladini bi se priliznili z odobravanjem “podnebne pravičnosti”, namesto da bi jim dali vedeti, da najpej razmislijo, kaj skušajo povedat. Podnebna pravičnost je grozljivo pokvečen pojem. Take stvari delati mladim,ki morajo šele izrasti v intelektualce, je intelektualni in psihični sadizem brez primere.

  7. Pojem podnebna pravičnost je izpeljanka iz pojma socialna pravičnost. Idejo socialne pravičnosti je leta 1843 razvil konzervativno usmerjen jezuit Luigi Taparelli d Azeglio. Pojem je označeval tedanje konzervativne odnose med ljudmi (kot pravične) in je bil docela usklajen s siceršnjo katoliško doktrino ter je služil cerkveni rabi. Pojem je širši pomen dobil šele leta 1971, ko je bila objavljena knjiga Teorija pravičnosti (John Rawls). Potem so se ga polastili levičarji in mu povsem spremenili pomen. Postal je pojem za kriterij, kaj je družbeno pravično in kaj ne. Ker družboslovje ni fizika, kjer je ena in ena dve, ampak je lahko tudi pet ali minus pet, je kriterij postal to, kar mi (progresivci) rečemo. Kdor se z nami ne strinja, je nepravičen, ksenofoben, fašist ipd.

    Podobno naj bi tudi pojem podnebne pravičnosti predstavljal kriterij, kaj je pravično in kaj nepravično. Tudi pri vplivu človeka na podnebne spremembe ni dokazov, so samo mnenja podnebnih aktivistov. Praviloma levo usmerjenih. Tudi tu bo pravično to, kar bomo mi rekli. Pri obeh pojmih gre za signaliziranje kreposti, ki je idejna podlaga za prerazporeditev tistega, kar so drugi ustvarili. Ali za hipokrizijo.

    Ekološki procesi so fizikalne narave, zato so merljivi in dokaj natančno predvidljivi. Zato sta v ekologiji ta dva pojma odveč. Dovolj je, da se vse ljudi in dele narave glede izpostavljenosti negativnih vplivov obravnava enako. Kriteriji dovoljene izpostavljenosti so rezultat meritev stopnje obolelosti in poškodovanosti zaradi izpostavljenosti negativnim vplivom, ne pa arbitrarne narave.

    Ko se stroke polasti ideologija, je bolj malo rešenega, veliko pa hipokrizije in prerazporejenega denarja.

    • Signaliziranja kreposti je tudi na desnici veliko, če ne celo več. Vsaj v Sloveniji.
      Sicer pa se strinjam. Ker protestirajo, da bi bili pravi borci rabijo modus pravice, ergo podnebna prvičnost. Idealna neumnost.

    • A pri tebi doma, preden pocistite svoje stanovanje, greste v eksperimentiranje na statisticno signifikantnih vzorcih, koliko izpostavljenosti umazaniji povecuje vaso obolelnost in umrljivost? In dotlej ne ukrepate, tudi ce se med vami vse svinjsko in se razmnozi mrces in podgane? Daj ga biksat, stanovanje urejenega cloveka ima za zgledat primerno, cisto in pospravljeno. Stvarnik nam je prepustil v upravljanje stvarstvo, da ga odgovorno ohranjamo lepo in vitalno za prihodnost! Da ga prepustimo prihodnjim rodovom vsaj v enako primernem stanju, kot smo ga dobili od prednikov.

    • A ti ves recimo, kaksna hitro rastoca otocja plastike in druge svinjarije plavajo tisoce kilometrov stran od civilizacije sredi oceanov? Si slisal za meritve slovenskih vrhunskih biologov, ki dokazujejo ogromno delcev mikroplastike tudi v nasem morju? Ki preko prehrambene verige in uzivanja rib preidejo tudi v nase organizme.

      Malo morje problemov. Tudi kjer vzrocna povezanost s konkretnimi boleznimi se ni razciscena. Vprasaj se mogoce, zakaj je diagnosticiranega raka danes v Sloveniji okoli 3 krat vec kot pred 40 leti. Verjemi, da ni samo zaradi boljse diagnostike in staranja populacije.

      Ignoranca in aroganca ob teh in drugih okoljskih problemih je nek avtisticen pristop, ki je dolgorocno avtodestruktiven za cloveka in clovestvo.

      • O čem ti to? Nič od tega tine ne postavlja pred razpravo?! To tvoje psihično nasilje ne bo delovalo. Razen na mlade, njih pa lahko zmedeš in prevaraš.

      • IF, ne vem, kaj bi radi povedali. Če želite vedeti, ali se strinjam, da je varstvo okolja ena izmed prioritetnih nalog, izjavljam, da se strinjam.

        Ne samo to. Desetletja sem delal na tem, da varstvo okolja postane ena izmed nujnosti, tudi za ceno manj udobnosti. Tudi sam se že desetletja obnašam tako, kot sem govoril in pisal. Še kaj ni jasno?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite